Pred nekaj dnevi sem kot običajno v nabito polni trgovini čakala v vrsti na blagajni. Čakanje se je vleklo v nedogled, za mano pa je stal gospod, ki mi je dihal za ovratnik. Dobesedno. Ko sem stopila korak  naprej, se je za korak naprej premaknil tudi on. Premaknila sem se še za naslednjega pol koraka, gospod pa za mano. Počasi mi je zmanjkalo maneverskega prostora, saj nisem hotela riniti v gospo, ki je stala pred menoj. Gospodu pa očitno ni bilo jasno, da se počutim nelagodno, če stoji le nekaj centimetrov za mojim hrbtom.

Z razumevanjem teorije o osebnem prostoru lažje razumemo tudi zgornjo situacijo. Teorija je stara, a z rahlimi spremembami še vedno drži. A kaj sploh je osebni prostor? Osebni prostor predstavlja nek neviden mehurček, ki obkroža človeka in mu predstavlja njegov teritorij, področje, ki ga obvladuje in ga ima pod nadzorom. Antropolog Edvard Hall je ločil štiri ravni osebnega prostora:

1. Intimna razdalja se nahaja približno 50 cm okrog osebe in je rezervirana za družinske člane, hišne ljubljence in zelo dobre prijatelje. Edini neznanci, ki jih oseba spusti v ta prostor, so pripadniki zdravniškega osebja.
2. Osebna razdalja običajno obsega od 50 centimetrov do enega metra in pol in je namenjena prijateljem in znancem. Rokovanje običajno poteka na razdalji več kot enega metra, predvsem zato, da ostane v obsegu osebne razdalje.
3. Socialna razdalja obsega od metra in pol do treh metrov in pol in je namenjena uradnim, službenim in ostalim manj osebnim interakcijam (lekcija za gospoda iz trgovine :))
4. Javni prostor pa se razteza na 3,5 metrih in več in ni omejen. Varnostna služba običajno poskrbi, da se okrog pomembnih oseb vzpostavi približno tako širok krog zasebnosti.

Osebni prostor se od osebe do osebe razlikuje - tako imajo na primer ljudje, ki živijo v gosteje naseljenih področjih, manjše zahteve glede osebnega prostora (njihov osebni prostor obsega manjše področje). Prebivalci Indije naj bi imeli manjši osebni prostor kot prebivalci Mongolije, medtem ko so si prebivalci nekaterih predelov Evrope in Amerike med seboj podobni.

Kulturne razlike igrajo izjemno pomembno vlogo. Američani naj bi bili najbolj podobni Britancem, medtem ko je osebni prostor Francozev in Špancev manjši.  Prebivalci severnih predelov Evrope naj bi bili v interakciji z drugimi osebami fizično bolj zadržani, nasprotno pa mediteranski del Evrope predstavlja eno najbolj taktilnih kultur na svetu. Raziskave kažejo, da so na drugi strani prebivalci vzhodnih in severovzhodnih predelov Azije najmanj nagnjeni k dotikanju drugih ljudi - med njimi velja dotikanje glave drugega človeka za precej nesramno dejanje. Med prebivalci držav Bližnjega vzhoda igra pomembno vlogo spol. Osebe istega spola med pogovorom običajno stojijo precej blizu in se druga druge relativno pogosto dotikajo, medtem ko je med osebama nasprotnega spola velika razdalja. Prebivalci držav Latinske Amerike so podobno kot prebivalci Mediterana zelo taktilni in se med pogovorom nahajajo blizu drug drugemu. Zanje je na primer značilno, da denarja pri plačevanju ne pustijo na pultu, temveč ga prejemniku položijo v dlan.

Nekaj razlik lahko s pripadnostjo različnim kulturam brez težav pojasnimo, vendar bi v primeru, da so stvari tako enostavne, v isti kulturi ne smelo prihajati do nesoglasij. Pa je temu res tako?