Zmotne zaznave so neločljiv del našega življenja. Pri tem imam v mislih predvsem iluzije, za katere je značilno, da je dražljaj realen in prisoten, težava je le v tem, da ga napačno interpretiramo. Med zmotne zaznave pa sodijo tudi halucinacije, ki se od iluzij ločijo po tem, da nimajo podlage v dražljajih v okolju, ampak jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu. O halucinacijah nekoliko več kdaj drugič, tokrat pa si poglejmo iluzije.

Iluzije bi lahko opisali tudi kot napačne zaznave določenih objektov v okolju, ki najpogosteje nastanejo zaradi močnih pozitivnih ali negativnih čustev, prepričanj, želja in pričakovanj - tako na primer iluzija oaze sredi puščave  nastane zaradi hude žeje in izčrpanosti. Pogosto pa iluzijo sprožijo določeni dražljaji, ki so razporejeni na specifičen način ali so dvoumni, zato možgani pri njihovi organizaciji in interpretaciji uporabljajo “napačna” oziroma neustrezna načela - obstajajo namreč različna načela, s pomočjo katerih naši možgani urejajo različne dražljaje v zaznavo celotnega objekta. Iluzije lahko nastanejo na podlagi različnih čutov, vendar so najpogostejše, najbolj poznane in najbolj raziskane optične iluzije.

Za začetek ena izmed simpatičnih, a precej nelagodnih. Ko kliknete na spodnjo povezavo, boste zagledali spiralni krog. Da spodbudite iluzijo, morate v vrteči se krog gledat vsaj 20 sekund. Po 20 sekundah pa lahko pogledate kamorkoli …

Iluzija #1.

Zanimivo, kajne?


Povej naprej:
  • Digg
  • del.icio.us
  • Facebook
  • E-mail this story to a friend!
  • LinkedIn
  • StumbleUpon
  • TwitThis
  • Tumblr