Ljubezen je, sodeč po mnenju nekaterih, mogoče celo izmeriti. Pa poskusimo tule.

Če od veselja nad dobljenim številom skačete do stropa, vas bo nadaljevanje postavilo na realna tla. Če pa z rezultatom, tako kot jaz, niste preveč zadovoljni, iskreno priporočam, da berete dalje.

Čeprav je ljubezen vodilna tema človeštva, je običajno zelo skrivnostna. Je področje, o kateri vsi vemo vse in hkrati nihče ničesar. A tudi na prvi pogled nerazložljivo zadevo je moč opisati s teorijo. Z ljubeznijo se je ukvarjalo že mnogo raziskovalcev, najbolj slavna pa je postala triangularna teorija ljubezni (triangular theory of love) gospoda Sternberga.

Sternberg loči tri dimenzije ljubezni, in sicer strastnost, intimnost in zavezanost. V dimenziji strastnost igra glavno vlogo motivacijska komponenta – strastnost se torej kaže kot intenzivna čustvena usmerjenost k partnerju, kot telesna privlačnost partnerja  in težnja po zadovoljitvi različnih potreb (spolnih, pa tudi ostalih) v odnosu do partnerja. Pri dimenziji intimnost prevladuje čustvena komponenta, kaže se kot želja po bližini partnerja, gre za medsebojno povezanost med partnerjema, toplino, odkritost, iskanje stikov in komunikacije, vzajemno čustveno podporo, razumevanje, skrb za partnerja. V zavezanosti (ali tudi odločenosti) pa je glavnega pomena kognitivna komponenta, ki je povezana z odločitvijo, da se na nekoga globoko navežemo, ga ljubimo in ostanemo z njim. Kaže se na primer v tem, da kljub vsem težavam v zvezi vztrajamo.

Po Sternbergu je različne tipe ljubezenskega odnosa mogoče razložiti s pomočjo trikotnika. Vsaka izmed komponent predstavlja eno oglišče trikotnika, kombinacija teh treh komponent pa nam pove, kateri tip ljubezenskega odnosa je torej prisoten.

UGAJANJE - označuje pristno prijateljstvo, v katerem posameznik čusti povezanost, toplino in bližino z drugo osebo, vendar pri tem ne prihaja do intenzivnih občutij strasti ali dlje trajajoče povezanosti.

TOVARIŠKA LJUBEZEN – gre za intimno, nestrastno obliko ljubezni, ki je zaradi občutka zavezanosti močnejša kot prijateljstvo. Seksualno poželenje ni del tovariške ljubezni. Primer: dlje časa poročeni pari, pri katerih je strast izpuhtela, a globoko zaupanje in zavezanost sta ostala.

PRAZNA LJUBEZEN – pri tej vrsti ljubezni gre za zavezanost drugi osebi brez prisotnosti intimnosti ali strastnosti. Primer: v kulturah, kjer prihaja do vnaprej dogovorjenih poroka, se ljubezenski odnos običajno prične s tovrstnim odnosom in se šele kasneje lahko razvije v katerega izmed drugih tipov.

NORA LJUBEZEN – gre za fatalno ljubezen, kjer je zavezanost predvsem posledica močnih občutij strasti, a brez vpliva intimnosti, ki bi zvezi prinašal stabilnost. Primer: poroka na vrat na nos

STRASTNA LJUBEZEN – predstavlja golo strast. Romantičen odnos se običajno začne kot strastna ljubezen in se, ko se sčasoma razvije tudi intimnost, spremeni v romantično. Ob pomanjkanju intimnosti ali zavezanosti lahko strastna ljubezen hitro izgine. Primer: prvi tedni ljubezenske zveze

ROMANTIČNA LJUBEZEN – povezuje osebi preko čustveno preko intimnosti in fizično preko strastnosti.

POPOLNA LJUBEZEN -je idealna oblika ljubezni, h kateri stremimo vsi. Popolno ljubezen je težje obdržati kot doseči, saj naj popolna ljubezen ne bi bila stalna – če strastnost sčasoma ugasne, se popolna ljubezen prelevi v tovariško.

Kateri tip ljubezni pa trenutno doživljate vi?