Napisati nekaj novega ali drugačnega o bipolarni motnji je težko, predvsem zato, ker bipolarna motnja sodi med bolj razširjene duševne motnje in je o njej že veliko povedanega. Tako je na primer na Wikipediji izvrsten in izčrpen opis bipolarne motnje, ki zajema skoraj vsa področja te bolezni. Kljub temu bom poskušala na kratko osvetlit bolezen in izpostaviti nekaj zanimivosti, ki so nekoliko manj poznane.

Bipolarna motnja, ki je bila do nedavnega bolj znana pod imenom manična depresija, spada med motnje razpoloženja. Pri bipolarni motnji gre za običajno ciklično pojavljanje depresivnih in/ali maničnih stanj, kar pomeni, da se pri posamezniku izmenjujejo stanja depresije in manije, lahko pa prihaja samo do maničnih faz. Bipolarno motnjo prav zaradi izmenjavanja depresivnih in maničnih faz pogosto imenujemo tudi bolezen dveh obrazov.

Ločimo 3 oblike bipolarne motnje: doživljanje zgolj maničnih faz ali na kratko manija (taka oblika se pojavlja pri 4% bolnikov z bipolarno motnjo); doživljanje tako maničnih kot depresivnih faz (ekstremna oblika bipolarne motnje); doživljanje depresivnih faz in blažjih maničnih faz ali hipomanije (blažja oblika manije).

Pri bipolarni motnji vrstnega reda faz ni mogoče predvideti, načeloma pa velja, da posameznik pogosteje doživlja depresivne kot manične faze. Razmerje med spoloma pri bolnikih z bipolarno motnjo je 1:1, po statistiki pa jo ima približno en odstotek celotne populacije. Vendar je ta delež posameznikov podcenjen, še posebej če vemo, da samo približno četrtina bolnikov poišče zdravniško pomoč.

Kako pa vemo, da je pri nekom prisotna katera izmed faz bipolarne motnje? Za ustreznost določene faze morajo posameznikovi simpotimi izpolnjevati naslednje kriterije.

Depresivna faza - kriteriji

Za določanje depresivne faze mora posameznik kazati vsaj pet izmed navedenih simptomov (prvega in drugega pa obvezno), ki trajajo vsaj dva tedna:

1. depresivno razpoloženje
2. nezmožnost doživljanja ugodja
3. izguba teže ali povečana ješčnost
4. nespečnost ali povečana želja po spanju
5. psihomotorična agitacija ali zavrtost
6. utrudljivost, pomanjkanje energije, brezvoljnost
7. občutek manjvrednosti, krivde
8. zmanjšana sposobnost razmišljanja, koncentracije, spomina

Manična faza - kriteriji

Za določanje manične faze mora posameznik vsaj en teden kazati vsaj tri izmed naslednjih znakov:

1. samopoveličevanje, grandioznost, tudi blodnje (oseba se precenjuje)
2. zgovornost
3. beg idej (nerazumljiv in nepovezan tok misli)
4. zmanjšana potreba po spanju
5. odkrenljivost (oseba ne more izvajati določene aktivnosti dlje časa, zmoti jo vsaka malenkost, aktivnosti ne zaključi, vendar že prične z novo)
6. povečana aktivnost
7. zapletanje v aktivnosti s posledicami (oseba zapravlja velike količine denarja, obljublja nemogoče stvari, hazardira)

Bolniki z bipolarno motnjo so nadpovprečno nagnjeni k samomorilnosti. Dejstvo je, da se največ samomorov med temi bolniki zgodi pri vhodu ali izhodu iz depresivne faze. Po določenem času bolniki približno vedo, kdaj so na poti v depresivno fazo in prav zaradi tega, ker vedo, kaj jih čaka, se odločijo končati s trpljenjem. Po drugi strani pa se velik delež samomorov zgodi pri izhodu iz depresije, ko je posameznik fizično že dovolj okreval, psihično pa še ne.

Med znane osebe, ki naj bi trpele za bipolarno motnjo, sodijo na primer Kurt Cobain, F. Scott Fitzgerald, Peter Gabriel, Paul Gascoigne, Macy Gray, Ernest Hemingway, Edvard Munch, Ozzy Osbourne, Sidney Sheldon in še mnogi drugi.