O iluzijah smo se nekaj naučili že prejšnji mesec, eno bolj znanih iluzij pa najdete tudi v objavi Kako razmišljati ustvarjalno, in sicer pod točko številka 2. Tokrat pa se bomo poglobili v Müller-Lyer-evo optično iluzijo in njeno razlago.
Katera črta je daljša?
Čeprav sta obe črti enako dolgi, daje prva črta (a) vtis, da je precej daljša kot druga črta (b).
Za razlago te iluzije obstajata dva načina. Prvi se nanaša na to, da naj bi odprti konec črte, ki deluje kot navzven odprta puščica (črta a), črto avtomatsko podaljšal, medtem ko zaprt del (črta b) črto avtomatsko skrajša. Druga, bolj razširjena razlaga pa je povezana s perspektivo. Ljudje naj bi zgornji črti zaznali tridimenzionalno, globinsko. Iluzija naj bi tako nastala zato, ker smo navajeni, da so koti predmetov ali vogali zgradb, ki so usmerjeni proti nam, bližje, medtem ko za kote in vogale zgradb, ki so usmerjeni stran od nas, velja, da so dlje. Primer je prikazan na spodnji sliki:
Pri tej iluziji je zanimivo tudi to, da se pojavlja predvsem v zahodnih kulturah. Pri pripadnikih plemen, ki še vedno živijo v tradicionalnem okolju in ki so obkroženi z okoljem, v katerem je manj “pravokotnih” oblik, pa do iluzije ne pride. Tako so bili na primer pripadniki ljudstva Zulu, ki večinoma prebivajo v okroglih, slamnatih kočah, manj dovzetni za Müller-Lyer-jevo iluzijo kot prebivalci razvitejših držav.
Z iluzijo se lahko malo poigrate tudi na tej povezavi, kjer je vaša naloga ta, da nastavite sredinski del puščice točno na sredino črte. S klikom na “ruler” pa nato izveste, za koliko ste se dejansko zmotili. Še ena zanimiva izkušnja pa se nahaja na strani Univerze iz Essexa, kjer morate, podobno kot zgoraj, klikniti točno na polovico črte. To morate storiti na 20 različnih puščicah, na koncu pa vaše rezultate nazorno prikažejo na grafu. Primerjate pa se lahko tudi z rezultati ostalih udeležencev.
WP Cumulus Flash tag cloud by Roy Tanck requires Flash Player 9 or better.
Posting tweet...
7 x komentirano for "Iluzije #2"
Pri branju te objave sem se spomnila na sceno iz filma bogovi so padli na glavo 2: otroka, ki sta pešačila domov, je zasledovala hijena. In večji otrok je skušal prelisičiti (ali morda celo prehijeniti?
) hijeno, da je večji, s tem ko je držal lubje nad glavo. Če zamižimo na eno oko in mogoče še malo na drugo, bi lahko rekli, da je otrok uporabil ML iluzijo, hijena pa je padla na to finto 
Vprašanje, kakšne sorodne/podobne iluzije bi se lahko našle pri Zulujcih (ali morda celo Eskimih?), saj ima verjetno tudi življenje v okroglih kočah določen učinek na zaznavanje
Zanimive povezave
Pozdravljen. Ne bom komentiral posta, ampak blog.
Dodajam v rss. Že dolgo čakam na slovenske specialistične bloge. Sicer nas je veliko specialcev, ampak gre večinoma za internetne geeke. Kje so gradbeniki? strojniki? inovatorji? antropologi? …
Vsi ostali bolj ali manj vedo vse o vsem in svoj blog uporabljajo za popis svojega življenja. Le redki to počno berljivo.
Skratka čestitke za blog in želim vztrajnosti in kakovosti.
Ful fajn post. Zelo zanimive rezultate sem dosegel
@Sparkica: bi znali bit zanimivo, ja. Saj plemenske skupnosti imajo številne druge težave. Vem, da sem nekje brala, da eno izmed plemen, ki živi v gozdu, nima razvite perspektive. In potem je en pripadnik plemena prišel ven iz gozda in v daljavi videl čredo bizonov in bil prepričan, da so čebele
@Mitja: Hvala, upam, da boš našel še kaj zanimivega zase. Se pa absolutno strinjam s tabo, da primankuje specialističnih blogov ne-geekov. Čeprav malo geekish pa le moraš bit, da se lotiš bloganja
@Erik: Zanimive v smislu nad- ali podpovprečnih?
Ok. ena pripomba. Dej plis polinkej logotip na home. Sem že parkrat kliknit probral in me čist živcira.
@mitja - bomo zrihtali. Meni gre tudi blazno na živce, da tam ni linka za home.
Hvala za feedback
A obstaja kakšna delitev na iluzije, kot je ta in tiste, kot je bila v Iluzije #1?
Pri tej je recimo vzrok v že nekih ustaljenih vzorcih in preteklih izkušnjah, pri prvi pa mogoče v trenutni prilagoditvi možganov na razpoznavanje vzorca in netakojšnje prilagoditve razpoznavanja na nov objekt?
Komentiraj