Ustvarjalnost je izjemno cenjena, hkrati pa tudi izredno uporabna lastnost. Do produciranja večjega števila  idej lahko pridemo na različne načine, med drugim tudi tako, da poskušamo razmišljati čim bolj ustvarjalno. V nadaljevanju je predstavljenih šest načinov, ki nam lahko pri tem precej pomagajo.

1. Ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja

Če iz celotnega prispevka ne boste odnesli nič drugega, si poskušajte zapomniti vsaj to - ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja - saj predstavlja glavno načelo produciranja ustvarjalnih idej. Razlaga je preprosta: ustvarjalno reševanje problemov zahteva tako divergenten (razmišljanje v več smereh) kot konvergenten (orientiran k eni, vnaprej pričakovani rešitvi) način mišljenja. Produciranje idej predstavlja divergenten način, saj želimo pridobiti čim večje število novih idej, medtem ko ocenjevanje zamisli predstavlja konvergenten način, saj želimo zbirko idej zmanjšati in med njimi izbrati najboljše. Pri marsikomu gre za istočasno izvajanje obeh procesov na način “ideja-ocenjevanje-ideja-ocenjevanje”, vendar le-ta običajno ni uspešen. Na ta način običajno dobimo malo idej, ki so pogosto preveč natančno ovrednotene, poleg tega pa negativno vpliva na ustvarjalno mišljenje.

2. Testiranje predpostavk

Kadarkoli pogledamo nek predmet, postavimo predpostavko o realnosti. Optične iluzije predstavljajo eno obliko ustvarjalnega zaznavanja in so odvisne od tega fenomena. Na spodnji sliki je ena najbolj znanih iluzij z naslovom Moja žena in moja tašča.

Kaj vidimo na sliki - ali obraz mladenke ali obraz starke - je odvisno od tega, na kakšen način pogledamo/organiziramo črte. Na podoben način se ljudje drugače odzivamo na isti dražljaj. Od pogledu na rože lahko posameznik občuti veselje, ker ga spominja na njegovega partnerja, medtem ko nekdo drug občuti žalost, ker ga spominja na umrlega sorodnika. Obe osebi sta torej zaznali isti dražljaj, obenem pa začutili različni čustvi - srečo oziroma žalost. Enak princip velja pri produciranju idej: naš odziv na določen dražljaj bo odvisen od predpostavke o tem dražljaju. Več dražljajev kot uporabimo, večji je potencial za ideje. Podobno velja za število oseb, ki jih vključimo v zbiranje idej. Več dražljajev in več oseb bo pridelalo več predpostavk, ki bodo razvile večje število idej.

3. Izogibanje ustaljenim načinom mišljenja

Hitra vaja za preverjanje ustavljenega način mišljenja: prekrižajte roke na prsih tako, kot to naredite ponavadi.

Nato preverite, katera roka je “zunaj”. Gospod na sliki ima na primer zunaj levo roko. Nato poskusite zamenjati položaj tako, da bo “zunaj” druga roka. Zelo verjetno bo drugi položaj nekoliko težje doseči  predvsem zato, ker ni tako “naraven” kot prvi. S tem preizkusom smo prikazali, kako običajno uporabljamo ustaljene načine mišljenja, ki pa ustvarjalno mišljenje ovirajo. Kako pa se temu čim bolj izognemo? Največ naredimo s tem, da se poskušamo zavedati, kako pogosto ljudje uporabljamo ustaljene načine mišljenja. Drugi korak pa je ta, da poskušamo pri običajnih stvareh/dogodkih odkrivati nove, nepoznane stvari, na primer tako, da vsako jutro, ko smo na poti v službo/šolo, poskušamo na poti najti nekaj novega, nekaj, česar do sedaj še nismo opazili.

4. Oblikovanje novih perspektiv

Da lahko ustvarimo nekaj novega, moramo nekaj novega najprej “opaziti”. Kar opazimo, pa je lahko predhodno spregledan element problema ali pa rešitev, ki je nastala s kombinacijo dveh do tedaj ločenih elementov problema ali idej. Tu se lahko spomnimo na gospoda Arthurja Frya, izumitelj Post-it listkov, ki je združil svojo potrebo po prilepljenem listku papirja s propadlim lepilom svojega sodelavca.

5. Zmanjšanje negativnega mišljenja

Večina nas sodi med kritke - že od malega nas namreč učijo analizirati in kritično oceniti vsako stvar. Kot odrasli ljudje postanemo v kritiziranju strkovnjaki. Ko nekdo naznani novo idejo, ga zato običajno najprej zavrnemo - večinoma se namreč avtomatsko odzovemo z “NE”.

Skozi leta šolanja smo se namreč naučili najprej kritizirati, šele nato razmisliti. Vnaprejšnje zavrnitve in kritike pa ustvarjalnost našega mišljenja prcej okrnejo. Pri zmanjševanju negativnega mišljenja si lahko pomagamo na primer tako, da se ob novi ideji najprej poskusimo vprašati, kaj je pri njej dobrega. Poleg tega se moramo naučiti o idejah razmišljati kot o surovinah, ki jih lahko naprej predelamo, ne pa kot o končnih produktih.

6. Razumno tveganje

Henry Ford je nekoč dejal: “Neuspeh je priložnost, da še enkrat pametneje začnemo.” Nihče ni resnično uspel, če ni pred tem doživel neuspeha. R.H. Macy je na primer moral poskusiti sedemkrat, preden je uspel s  trgovino Macy’s. Ustvarjalno mišljenje vključuje določeno količino tveganja. Ljudje ne želimo tvegati, ker nas je strah, da ne bomo uspeli, vendar če želimo imeti vsaj možnost, da uspemo, je tveganje obvezno. Moramo se zavedati, da vsa tveganja ne sodijo v isti koš. Produciranje idej je na primer veliko manj tvegano kot implementacija idej, čeprav vsakič, ko pridemo na dan z neko idejo, tvegamo. Vendar so negativne posledice ob “neumni” ideji minimalne, če jih primerjamo s tveganjem ob implementaciji ideje.

Ideje so namreč, kot že omenjeno, surov material, ki ga potrebno temeljito obdelati, da lahko pridemo do končnega produkta. Vse ideje ne morejo biti zmagovalne, lahko pa prav male, začetne ideje predstavljajo iskro, ki zaneti novo, praktično in zmagovito rešitev.