Tole je že 13. objava na blogu, jaz pa še vedno nisem niti z besedo omenila inteligentnosti. Ali  intelektualnih sposobnosti. Ali česarkoli, povezanega s to tematiko. Pa čeprav gre, sodeč po vsemu prahu, ki ga  omemba inteligentnosti določenih posameznikov pogosto dvigne, za izredno privlačno področje. No, ampak tudi tokrat bo o inteligentnosti govora le posredno – rada bi vam namreč predstavila neločljivo povezan del inteligentnosti, tako enostaven, a prepogosto spregledan in zapostavljen. Pa spoznajmo mentalno hitrost.

Procesiranje informacij predstavlja pomemben vidik našega kognitivnega funkcioniranja, saj ima vpliv na skoraj vse, kar počnemo. Nanaša se namreč na našo sposobnost sprejemanja in interpretacije informacij iz okolja. V vsakodnevnem življenju se spopadamo z različnimi tipi informacij – senzornimi (sem sodijo vidne, slišne, taktilne, vonjalne … informacije), jezikom (govorjenim ali pisanim), s prostorskimi informacijami, pa tudi z bolj abstraktnimi vrstami informacij, kot so čustva drugih ljudi ipd. Možgani morajo vse te informacije sprejeti, jih urediti, interpretirati in delovati na njihovi osnovi tako, da uspešno funkcioniramo v okolju.

Hitrost procesiranja informacij pa je odraz učinkovitosti živčnega sistema oziroma natančnosti in hitrosti transmisije (prevajanja) živčnih impulzov po nervni strukturi. Oziroma če nekoliko poenostavimo – hitrost procesiranja informacij ali z drugo besedo mentalna hitrost se nanaša na učinkovitost (uspešnost) in hitrost, s katero možgani izpolnjujejo vse zgoraj omenjene naloge.

Hitrost procesiranja informacij ima lahko pomemben vpliv na različne oblike kognitivnega delovanja, vključno s pozornostjo, učenjem, spominom, reševanjem problemov, sklepanjem in socialno interakcijo. Hitrost procesiranja informacij določa inteligentnost, poleg tega se povezuje tudi z nekaterimi faktorji osebnosti (nor. z ekstravertnostjo, nevroticizmom, impulzivnostjo …).

Konstrukt mentalne hitrosti oz. hitrosti procesiranja informacij še vedno ni povsem enoznačen, načeloma pa velja, da ga sestavljajo hitrost, natančnost in variabilnost. Kljub temu še vedno nimamo jasnega odgovora na vprašanje, ali gre za enotno sposobnost ali pa za ločene, med seboj neodvisne sposobnosti.

Testi mentalne hitrosti torej merijo, kako hitro in pravilno lahko nekdo izvede enostavne kognitivne naloge in so pogosto zelo podobni testom pozornosti. Za merjenje mentalne hitrosti uporabljamo različne teste. Poznamo na primer Test povezovanja številk,  kjer mora posameznik čim hitreje, a brez napak in natančno povezati številke od prve do zadnje. Meri se čas, ki ga oseba potrebuje za nalogo. Primer je prikazan na spodnji sliki.

Poznamo tudi Test kodiranja, pri katerem mora posameznik kodirati niz 120 znakov na dva različna načina – pod znak (črko ali številko) mora zapisati znak, ki temu običajno sledi (pod črko B mora zapisati črko C, pod številko 7 številko 8 itn.), ali pa znak, ki temu predhodi (pod črko B mora zapisati črko A, pod številom 7 pa število 6).

Vas sedaj že pošteno muči, kako je z vašo mentalno hitrostjo? Testirajte se! Ne bom vam vzelo več kot 5 minut, na koncu pa prejmete še kratko razlago. Le navodila natančno preberite!

In če slučajno z rezultatom niste pretirano zadovoljni, ne obupujte. Pri izboljševanju mentalne hitrosti se veliko doseže že z vajo ;-)

Reblog this post [with Zemanta]
Povej naprej:
  • Digg
  • del.icio.us
  • Facebook
  • E-mail this story to a friend!
  • LinkedIn
  • StumbleUpon
  • TwitThis
  • Tumblr