Multitasking kot nuja današnjega poslovnega sveta je dostikrat tudi izgovor za neorganiziranost vodstva, ki ne ve, česa bi se lotilo in v kakšnem vrstnem redu, zato bi kar vse naenkrat, pa naj podrejeni multitaskajo, “saj je to kvaliteta, a ne?”

@Sparkica: Ooo, pa si le zlezla izpod mize Meni so sicer instant messagi bolj moteči, ker se res trudim in se Twitterju in Koornku vsaj v službi izogibam Moraš pa priznat, da so pomivanje posode in likanje ipd. rutinska opravila. In tukaj multitasking definitivno ne škodi. Pri meni pa očitno nanašanje maskare na trepalnice ni rutina, ker nikakor ne morem ob tem govorit Ne bom pa povedala, kaj vse sem počela, ko sem to pisala

@Tadej: Oh yeaaaah, pa boš še multitaskal?

@Igor: Iz tvojih ust v Tomaževa ušesa!

Poskušam ga prešaltati iz “full” na “normal” pa mi ne uspe. Bojim se, da bo njegova varovalka enkrat pregorela in nas bo takrat vse nekam poslal. Ker je dober in priden sodelavec, me malo skrbi zanj. Če ga boš kdaj spoznala oz. srečala in ker mene ne posluša, bi te prosil da mu poveš naslednje:

Tomaž, živiš samo enkrat in poskušaj to “božjo” darilo čimbolj sproščeno izkoristiti.

Najhujše in vsaj na videz nenevarne multitasking zapeljivke so mikroblogerske zadeve (ala Twitter, Koornk ipd.) 140 črk ne vzame veliko časa, povzroči pa preklop med miselnim kontekstom, kar ni dobro za učinkovitost mikroblogerja Naslednji na seznamu Top X multitasking motilcev so programčki za komunikacijo (GTalk, messenger, skype). Dovolj je, da se nekdo oglasi z “zdravo!”
Če je treba resno in zbrano delat, izklopim vse motilce oz. jih niti ne pogledam

Da ne bomo samo udrihali po multitaskingu … uporabljam ga pri pomivanju posode, likanju, športanju in sicer poslušam pri vsem tem audio knjige. Ker mi ni treba razmišljati o gibih rok, niti si zapomniti vsake najmanjše podrobnosti zgodbe, ki jo poslušam, je koza cela in debela ter volk sit.