Ko omenimo motnje hranjenja, večina takoj pomisli na anoreksijo in/ali bulimijo. Predvsem zato, ker sta ti dve motnji hranjenja najbolj poznani, najbolj razširjeni, poleg kompulzivnega prenajedanja pa tudi tisti motnji hranjenja, ki sta dejansko klasificirani v sistemu duševnih boleznih (obstaja klasifikacija duševnih motenj, ki jo redno revidirajo – zadnja veljavna je sicer iz leta 1994 – DSM-IV oz. Diagnostic and statistical manual of mental disorders). Kljub temu da na prvi pogled delujejo kot telesne motnje (navzen se kažejo v obliki telesnih znakov), sodijo motnje hranjenja med duševne motnje, saj so vzroki tem težavam notranji; običajno gre za različne čustvene stiske. O anoreksiji, bulimiji in kompulzivnem prenajedanju je bilo že veliko povedanega in napisanega, izčrpen opis vsake izmed njih pa si lahko preberete na spletni strani Muze, svetovalnice za motnje hranjenja (anoreksija, bulimija in kompluzivno prenajedanje).  V zadnjem času se vedno pogosteje pojavlja tudi nova, uradno sicer še ne indeksirana motnja (kot duševno motnjo jo lahko pričakujemo v izdaji DSM-V, ki jo načrtujejo leta 2012), in to je ortoreksija ali obsedenost z zdravo prehrano.

Zdravemu načinu življenja in predvsem zdravemu načinu prehranjevanja bi najverjetneje večina izmed nas  (če sklepam po sebi in svoji okolici:)) morala posvetiti več pozornosti. No, nekateri ljudje se soočajo z ravno nasprotnimi problemi – zdravemu načinu prehranjevanja posvečajo bistveno preveč pozornosti, kot bi bilo zdravo.

Ortoreksija (orthorexia nervosa) je oblika motnje hranjenja, pri kateri je bolnik obseden z zdravo prehrano. Izraz je skoval doktor Steven Bartman, ki je ortoreksijo opisal kot nezdravo obsesijo (gre torej tudi za neke vrste obsesvino – kompulzivno motnjo) z (po mnenju osebe sodeč) zdravo prehrano. Način prehranjevanja, ki se ga oseba poslužuje, je predvsem od začetka sicer res zdrav. Gre za to, da oseba skrbno načrtuje obroke, preračuna kalorije, izbira neoporečno in nizkookalorično prehrano, natančno določa čas hranjenja, se izogiba določeni hrani, npr. maščobam, hrani, ki vsebuje konzervanse itd. Vse to počne, ne da bi za to imela določene zdravstvene vzroke, zaradi katerih bi morala upoštevati določena pravila. Sčasoma pa ta način prehranjevanja preraste v obsedenost.

Zdravo prehranjevanje postane problematično v tistem trenutku, ko oseba začne zanemarjati večino ostalih aktivnosti in postavlja zdravo prehrano na prvo mesto. Poleg tega se pri osebi pojavi tudi občutek superiornosti v primerjavi z ljudmi, ki se prehranjujejo na drugačen način, po mnenju ortoreksične osebe na nezdrav način. Način prehranjevanja tem osebam jemlje vedno več časa in obroke začnejo načrtovati nekaj dni vnaprej. Ker je obroke, ki bi zadostovali njihovim visokim zahtevam, težko oziroma praktično nemogoče dobiti, začenjajo obroke nositi s seboj, kamorkoli gredo. Podobno velja za sestavine njihovih obrokov, ki jih je v običajnih trgovinah težko dobiti, tovrstna živila pa so tudi cenovno težje dosegljiva. Taka oseba veliko časa posveti pripravi in kombinaciji živil ter odmerjanju ustreznih količin. Celotno življenje se torej vrti okrog načina prehranjevanja.

Čeprav so pri ortoreksiji, tako kot pri vseh ostalih motnjah hranjenja, navzven vidne le telesne in vedenjske težave, je ortoreksija povezana s posameznikovo samopodobo, pa tudi družbenimi in osebnimi normami. Z obsedenim zanimanjem za zdravo prehrano bolnik odvrne pozornost od stresa ali ostalih težav, s posledičnim hujšanjem pa dela na izboljšanju samozavesti. Hrana prevzame osrednjo vlogo v življenju  posameznika, ki pretrga večino vezi s prijatelji, zaradi osamljenosti se po tolažbo zateka k zdravi prehrani itn. Pri osebi z ortoreksijo se poleg tega vsakič, ko občuti željo po “prepovedani” hrani, vzpostavi občutek krivde, ki jo sili v samokaznovanje s še ostrejšimi pravili ali vzdržnostjo. Tako se sčasoma vzpostavi začaran krog, iz katerega se oseba s težavami izvleče. Vzgibi pri pojavu ortoreksije so nekoliko drugačni kot pri ostalih motnjah hranjenja. Če je namreč bistvo osebe z anoreksijo izgubiti težo, je cilj osebe z ortoreksijo ta, da se počuti zdravo, “čisto” in “naravno.”

Ortoreksijo lahko na hitro določimo s pomočjo desetih znakov (pri osebi z ortoreksijo naj bi bili prisotni vsaj štirje znaki):

• O zdravi hrani razmišljate več kot tri ure na dan.
• Za več kot 24 ur vnaprej načrtujete vaš jedilnik.
• Pomembnejše kot zadovoljstvo, ki ga občutite ob hranjenju, je to, kakšna je kvaliteta hrane.
• Z naraščanjem kvalitete prehrane pada kvaliteta vašega življenja.
• Postajate čedalje strožji in zahtevni do vašega načina prehranjevanja.
• Vaša samozavest temelji na tem, kako zdravo se prehranjujete, prav tako pa imate slabo mnenje o ljudeh, ki se ne prehranjujejo tako zdravo kot vi.
• Uživate hrano, za katero menite, da je “zdrava”, in se odpovedujete tisti, v kateri ste nekoč uživali.
• Vrsta hrane, ki jo je dovoljeno jesti, je tako omejena, da jo lahko pripravite samo doma, posledično preživite vse manj časa s prijatelji in družino.
• Ko uživate “neprimerno” hrano, doživljate občutke krivde.
• Zaradi pravilnega prehranjevanja in strogosti doživljate pozitiven občutek samokontrole.

Ja, tudi “pravilen” način prehranjevanja ni vedno zdrav. Zato grem hitro pojest še ostanke pustnih krofov. Njam!