Sparkica je v enem izmed komentarjev omenila, da bi jo zanimalo kaj več o ljubosumju. Komentar je ostal v spominu, vendar moramo, preden se bolj podrobno posvetimo tej temi, začeti na začetku. Pri čustvih.

Čustva težko definiramo. Čustva zajemamo tako stanja, kot tudi procese, ki izražajo posameznikov odnos - do samega sebe ali do zunanjega sveta (do objektov ali drugih subjektov). Čustva lahko delimo na podlagi različnih kriterijev - lahko so pozitivna ali negativna, močna ali šibka, aktivna ali mirna. Robert Plutchik pa je v svoji teoriji čustva ločil na osnovna oziroma enostavna in na sestavljena čustva.

Osnovna čustva so prirojena (pojavljajo se namreč kmalu po rojstvu) in univerzalna (pojavljajo se v vseh kulturah). Njihova glavna funkcija je prilagoditev organizma z namenom, da prebrodi temeljne probleme preživetja.

Po Plutchikovi teoriji je osnovnih čustev osem. Teh osem čustev lahko ponazorimo s štirimi med seboj nasprotnimi pari (za čustva na sploh velja, da so bipolarna): veselje vs. žalost, strah vs. jeza, sprejemanje vs. zavračanje (gnus) in pričakovanje vs. presenečenje. Na spodnji sliki je prikazanih vseh osem osnovnih čustev v različnih intenzivnostih, od najbolj intenzivnih (afektov) na sredini do najmanj intenzivnih (razpoloženj) na robu. Tako predstavlja najbolj intenzivno obliko strahu groza, strah kot razpoloženjsko stanje pa imenujemo tesnoba.

Teh osem osnovnih čustev se med seboj lahko sestavlja. Z različnimi kombinacijami dobimo sestavljena čustva, na primer ljubezen, sovraštvo, ponos, zavist, krivdo … Sestavljena čustva se za razliko od osnovnih pojavljajo kasneje v življenju in so veliko bolj odvisna od družbeno-kulturnih vplivov.

Sestavljena čustva so lahko sestavljena iz kombinacije dveh (diade) ali treh (triade) osnovnih čustev. Pri tem ločimo primarne diade (kombinacija dveh sosednjih čustev, na primer veselja in sprejemanja), ki se pojavljajo pogosto, občasno se pojavljajo sekundarne diade (kombinacija čustev, ki so med seboj oddaljena  “eno mesto”, na primer jeza in žalost), ki se pojavljajo občasno, ter terciarne diade (kombinacija najbolj oddaljenih čustev, na primer veselje in presenečenje), ki so redko prisotna Pa poglejmo, kako izgledajo nekatere kombinacije teh čustev:

veselje + sprejemanje = LJUBEZEN

veselje + strah = KRIVDA

presenečenje + žalost = RAZOČARANJE

jeza + žalost = ZAVIST

strah + žalost = OBUP

Ostale kombinacije so prikazane na spodnji sliki:

Kot sem že omenila, lahko prihaja tudi do kombinacij treh čustev oziroma triad. Tu se pojavi tudi naše ljubosumje, in sicer kot kombinacija ljubezni (veselja in sprejemanja) ter strahu. Ljubosumni smo le takrat, ko določeno osebo ljubimo (sicer je to le zavist) in se hkrati bojimo, da bi jo izgubili.

Reblog this post [with Zemanta]
Povej naprej:
  • Digg
  • del.icio.us
  • Facebook
  • E-mail this story to a friend!
  • LinkedIn
  • StumbleUpon
  • TwitThis
  • Tumblr