O-ou! Petek trinajstega je!

Najbrž sploh ne bi smela pisati ničesar, ker mi bo razneslo računalnik?! Najbolje, da danes ostanem doma, najbolje, da niti s postelje ne vstanem, ker se mi lahko kaj zgodi. Petek trinajstega je namreč v različnih kulturah (predvsem severnoameriški, evropski in avstralski) percepiran kot nesrečen dan, kar vodi tako daleč, da obstaja celo posebno poimenovanje za strah pred petkom trinajstim, in sicer paraskavedekatriafobija ali paraskevidekatriafobija, kar predstavlja posebno obliko triskaidekafobije ali strahu pred številko 13.  Čeprav se vraževerna prepričanja pojavljajo po vsem svetu, so najpogosteje kulturno pogojena. Tako je na primer na Kitajskem srečna številka osem, med barvami pa je tista, ki prinaša srečo, rdeča. Nasprotno pa črna barva in številka 4 prinašajo nesrečo (zato nekatere stavbe na Kitajskem nimajo četrtega nadstropja). Vsaka kultura ima svoje prinašalce (ne)sreče. V Sloveniji je tako na primer popularno trkanje na les (za preprečitev nečesa), razbito ogledalo prinaša sedem let nesreče, podobno prinaša nesrečo hoja pod lestvijo, štiriperesna deteljica pa srečo. Pod vraževerje sodi tudi določen ritual, ki ga posameznik opravi pred določenim dogodkom. Tako na primer atlet na pomembnih tekmovanjih nosi iste nogavice, študent pa izpit vedno piše z istim peresom. Vsako od teh prepričanj je pogojeno s pozitivnim izidom. Mene pa zanima – a sploh kdo verjame v to?

Petek trinajstega naj bi bil nesrečen za vse ljudi, razen za tiste, ki so se na petek trinajstega rodili. Razlag, zakaj naj bi bil prav ta dan nesrečen, je več. Krščanska razlaga je povezana s križanjem Jezusa Kristusa, ki je potekalo na petek, število trinajst pa je povezano s številom prisotnih ljudi, ko je Juda izdal Jezusa. Za nameček so Kristjani verjeli tudi, da se čarovnice zbirajo v noči s petka na soboto.  Prvotna razlaga pa naj bi izhajala iz nordijske mitologije. Bog Odin naj bi organiziral večerjo zase in še enajst nordijskih bogov, vabilo pa je pozabil poslati Lokiju, bogu ognja. Le-ta je užaljen vdrl na večerjo (tako jih je bilo trinajst) in zanetil ogenj v strehi. Baldur, bog svetlobe in poletja, je bil v splošnem pretepu ob glavo. Poleg krščanske in nordijske razlage obstajajo še številne druge, več o tem si lahko preberete tukaj.

Verovanje v petek trinajstega kot nesrečni dan lahko uvrstimo med praznoverja. Praznoverja s psihološkega vidika še najlažje opredelimo kot pojme, ki so sorodni stališčem. Pri praznoverju in podobnih vraževernih verovanjih gre za subjektivne razlage pojavov in/ali dogodkov, ki ne temeljijo na naravnih silah in vzrokih, pač pa naravne in družbene pojave pojasnjujejo z nadnaravnimi, mističnimi in magičnimi vzroki. V teh razlagah lahko najdemo tudi drobec resnice, večinoma pa so razlage povsem zgrešene.

Zakaj pa ljudje sploh verjamemo v tako nesmiselne razlage? Po mnenju različnih raziskovalcev obstajata dve skupini vzrokov:

• Prvi razlog je zaradi strahu. Bojimo se prihodnosti, ki je neznana, zato se zmanjša tudi občutek varnosti (ki izvira iz neznanega). Primer takega strahu je na primer strah pred naravnimi silami,  saj njihovega delovanja običajno ne poznamo preveč dobro in nanje tudi nimamo dosti vpliva. Iz tega izvira neprijeten občutek nemoči, ki je precej strašljiv. Zato si izmislimo neko razlago, ki vsaj nekoliko pripomore k zmanjšanju naših strahov in neprijetnih občutkov. Če znanost ne ponuja razlag, si jih torej poiščemo sami.
• Drugi razlog pa temelji na obrambnih mehanizmih. S pripisovanjem vzrokov drugim premeščamo odgovornost in se odrešimo občutka krivde (da nisem imel pojma na izpitu, kriv je petek trinajstega).

Ampak da ne boste mislili, da je verovanje v npr. petek trinajstega tako nedolžno. Že izoblikovana pričakovanja/verovanja namreč delujejo tudi motivacijsko: spodbujajo in usmerjajo naše vedenje ter vplivajo na vse druge duševne procese. Pričakovanjem nečesa (dobrega ali slabega) se vedno pridružijo tudi ustrezna čustva, ki tem motivom dajejo smer. Pričakovanja imajo pomemben vpliv na naše spoznavanje, saj zaznane informacije interpretiramo tako, da so v skladu s pričakovanji, jih potrjujejo in ojačujejo, pa čeprav to pogosto sploh ni opravičeno.

Pa še nekaj primerov. Petek trinajstega je v ZDA izredno slab dan za poslovni svet – vsak petek trinajstega namreč prinaša v ZDA med 800 in 900 milijoni dolarjev izgube. Nekateri ljudje namreč na ta dan nočejo v službo ali enostavno ne želijo sklepati poslov. V neki raziskovalni študiji so želeli preveriti, ali ima petek trinajstega vpliv na vedenje posameznikov, ko je v igri neko tveganje. Rezultati so pokazali, da se v primeru, ko sodelujoči mislijo, da je petek trinajstega, bolj izogibajo tveganju. Udeležencem so namreč dejali, da sodelujejo v dveh neodvisnih študijah. Najprej so razmišljali o določenem datumu (en je bil petek trinajstega, drugi pa torek devetnajstega), nato pa so jih prosili, naj stavijo. Tisti udeleženci, ki so razmišljali o petku trinajstem, so izbrali v večini primerov izbrali varnejšo opcijo, medtem ko so se ostali pogosteje odločili za bolj tvegano možnost.

Zdaj pa potrkat na les in brez strahu v današnji dan!