Nekje sem zasledila podatek, da naj bi “poznali” kar okrog 200 različnih geometričnih iluzij. In prav zato je tokrat ponovno na sporedu ena izmed njih. Spodnja iluzija je poznana pod imenom Ebbinghausova iluzija, pogosto pa jo najdemo tudi pod imenom Titchenerjeva iluzija (gospod Ebbinghaus naj bi jo odkril že na koncu prejšnjega stoletja, vendar jo mnogi brez pravega razloga pripisujejo gospodu Titchenerju).

Pa poglejmo: kateri sredinski krog je večji - tisti na levi ali tisti na desni?

Seveda je pravilen odgovor ta, da sta kroga iste velikosti, čeprav je to na prvi pogled resnično težko verjeti.

Tako kot za večino geometričnih iluzij tudi za tole velja, da se razlog za nastanek nahaja v organizaciji in interpretaciji dražljajev. Naši možgani namreč stremijo k temu, da dražljaje razumejo na kar se da preprost način.

Tako pri zgornji iluziji v obeh primerih primerjamo krog na sredini s krogi, ki ga obdajajo. Ko naši možgani dobijo nalogo razlikovati dve stvari, to običajno delajo tako, da poskušajo razlike med objektoma povečati, saj ju tako lažje razlikujejo. Prav zaradi primerjave deluje v primeru, ko so zunanji krogi večji od centralnega, sredinski krog manjši in obratno. Pri ocenjevanju velikosti nam torej za primerjavo služi kontekst, zato razlike v velikosti krogov precenjujemo.

Iluzija je torej posledica učinka kontrasta velikosti. Krog na levi strani zaradi konteksta deluje večji, kot je v resnici, medtem ko krog na desni strani deluje manjši, kot je v resnici. Posledica tega je, da se nam, ko ju primerjamo, zdi, da kroga nista enako velika, temveč da je levi večji od desnega.

Ta iluzija je imela pomembno vlogo, ko so znanstveniki razglabljali o tem, ali obstajata v možganih dve različni poti vidnega zaznavanja, pot za zaznavanje (ventralna pot) in pot za akcijo (dorzalna pot). Rezultati različnih eksperimentov so namreč pokazali, da čeprav odrasli ljudje zaznavajo sredinska kroga kot različno velika, se, ko ju je potrebno prijeti, odzovejo pravilno. Na drugi strani pa imajo otroci težave tako z zaznavanjem (pojavi se iluzija) kot z akcijo. To naj bi kazalo na obstoj dveh različnih poti vidnega zaznavanja, saj naj bi se otroci pri izvajanju zanašali na obe poti hkrati (napačna zaznava, zato tudi napačna akcija), medtem ko naj bi bila pri odraslih uporaba teh dveh poti ločena (kljub neustrezni zaznavi je akcija dražljaju primerna).

Iluzije, ki se nanašajo na relativno velikost nekega objekta, so precej pogoste. V vsakdanjem življenju jih večkrat zasledimo v filmih. Filmski ustvarjalci se jih namreč pogosto poslužujejo zato, da nam prikažejo nekatere ljudi ali živali veliko večje oziroma manjše kot v resnici so - kot na primer dinozavri v Jurskem Parku, King Kong ali pa film Draga, skrčil sem otroke.

Kot zanimivost lahko še omenim, da so nekateri psihologi prečuevali pojav te iluzije pri golobih. Golobi namreč kažejo določene podobnosti ljudem na različnih področjih mišljenja in zaznavanja, vključno z organizacijo dražljajev, kratkoročnim spominom ter optičnimi iluzijami. Na vzorcu petih treniranih golobov se je iluzija pojavila, vendar je bil njen učinek ravno nasproten - krog, obdan z večjimi krogi, so zaznali kot večjega od tistega, ki je bil obdan z manjšimi krogi.