… ali prokrastinacija drugič.

Nekaj dni nazaj smo spoznali, kaj prokrastinacija pomeni, kaj so vzroki za njen pojav ter katere vrste prokrastinatorjev poznamo. Danes pa se bomo osredotočili na prepoznavanje prokrastinacije pri sebi ter rešitvi tega problema – kaj lahko storimo, da se prelaganja obveznosti na naslednjič izognemo.

Za hiter pregled, ali je prokrastinacija ena izmed vaših lastnosti, je dovolj, če se prepoznate pri katerem izmed spodnjih izgovorov, ki jih prokrastinatorji pogosto uporabljajo(mo):

• Toliko drugih stvari je, ki jih moram opraviti prej.
• Počakal/a bom, da bom na volji.
• Zakaj nam profesor daje toliko nalog? To ni fer.
• To je pa treba proslaviti! Jutri pa res začnem z dieto/učenjem/telovadbo …
• Saj imam še dovolj časa imam, da to naredim.
• Ne vem, kje začeti.
• Bolje delam pod pritiskom, zato ne morem takoj pričeti.
• Moj zdravstveni problem ni tako velik. S časom bo bolje, sigurno ni nič.
• Ne morem začeti s pisanjem seminarske, dokler profesor bolj natančno ne razloži, kaj hoče.

Za bolj natančno preverjanje pa lahko rešite tudi krajši test. Kakšen je vaš rezultat?

Čeprav se marsikomu problem prokrastinacije zdi trivialen in ga enači z lenobo, je prokrastinacija razširjen problem, ki vpliva tudi na družbeni in ekonomski vidik. Posamezniki s kronično prokrastinacijo se v glavnem lahko zdravijo s pomočjo psihoterapije, ni pa izključena niti dodatna pomoč zdravil.

Kako pa se lahko sami izognemo pretiranemu odlašanju obveznosti? Nekaj nasvetov:

Ne paničarite
To, da že vnaprej predvidevate, da ne boste uspeli, vas lahko tako prestraši, da ostanete pasivni in se naloge sploh ne lotite. Zavedajte se, da vaš neuspeh ni dejstvo, temveč le vaše pesimistično predvidevanje. Pozornost raje usmerite na sedanjost ter pozitivne korake, s pomočjo katerih boste dosegli svoje cilje.

Tehnika dveh korakov
Običajni izgovori, ki jih uporabljamo, ko odlašamo opravljanje obveznosti, imajo lahko negativen vpliv na razumno razmišljanje. Pri odpravljanju izgovorov vam je lahko v pomoč tehnika dveh korakov, ki jo uporabljamo tako, da na eno stran lista napišemo vse izgovore, ki nam pridejo na misel. Nato poskušamo sami razumsko ovreči te izgovore tako, da v drugi stolpec napišemo pozitivno, realistično razmišljanje. Primer: Na levo stran lista napišemo izgovor »trenutno nisem razpoložen/a za delo«, na desno stran lista pa realno razmišljanje »Moje delo ni odvisno od razpoloženja, temveč od moje aktivnosti. Če bom čakal/a, da bom razpoložen/a za delo, ne bom nikoli ničesar naredil/a.« Na ta način osvestimo vse izgovore in spoznamo njihovo neutemeljenost.

Uporaba motivacijskih trditev
Sestavite seznam trditev, ki lahko na vas delujejo motivacijsko, kot na primer: “Prej ko končam s tem delom, prej lahko pričnem z zabavnimi stvarmi.”

Postavite prioritete
Zapišite vse naloge, ki jih morate opraviti, in jih razvrstite glede na njihovo prioriteto. Prioriteta je odvisna od njihove pomembnosti in roka, do kdaj mora biti naloga opravljena.

Razdelite nalogo na manjše in lažje dele
Prevelike in pretežke naloge lahko dajejo vtis, da so nerešljive in težko obvladljive. Razdelitev nalog je še posebej učinkovita pri neprijetnih obveznostih. Mnogi med nami brez večjih težav opravljamo tudi obveznosti, ki nam sicer niso všeč, vendar je vse skupaj lažje, če so manj priljubljene naloge kratkotrajne in enostavne. Poleg tega je bolje, da naloge opravljate v obratnem vrstnem redu glede na prijetnost – najprej tiste najmanj prijetne, nato tiste bolj prijetne.

Postavite si jasne cilje
Natančno razmislite o tem, kaj želite oziroma morate narediti. Razmislite o tem, kaj potrebujete, da lahko cilj dosežete. Če lahko nalogo opravite v določenem času, naredite načrt in urnik za vsakega izmed vmesnih ciljev. Pomembno je, da so cilji in roki za njihovo dosego postavljeni realno, saj imajo sicer nasproten učinek.

Uporabljajte opomnike
Pripravite si opomnike in jih postavite na vidna mesta, npr. na vrata, ogledalo v kopalnici, televizijo, računalnik …  Večkrat ko se spomnite na svoje naloge, večja je verjetnost, da jih boste opravili.

Organizirajte svoj čas
Naučite se upravljati s časom. Pripravite ves potreben material pred pričetkom dela. Uporabljajte razpored in urnik nalog, ki jih morate opraviti, da dosežete cilj. Bodite pozorni, da je razpored realen. Vsak dan preštejte opravljene naloge.

Izberite primerno okolje
Če je le mogoče (to pride posebej v poštev pri učenju), izberite najbolj primerno okolje za opravljanje naloge. Najbolje, da je to prostor, ki ima čim manj distraktorjev (postelja, računalnik, TV itd.), ki vas odvračajo od dela. Poiščite prostor, kjer pri delu uživate.

Nagradite se
Veselite se in uživajte v vsaki opravljeni nalogi, tudi najmanjši. Ne podcenjujte svojega uspeha. Ne pozabite, da več dela kot opravite, bližje ste koncu naloge. Pojdite v kino, na košarkarsko tekmo, odigrajte računalniško igrico – ampak vse to šele, ko opravite določeno obveznost.

Sprejmite se!
Sami sebi dajte dovolj časa za spremembo. Zapomnite si, da je za oblikovanje navade potrebnih 21 dni ponavljanja. Pričakujte, da se boste vmes pregrešili in to sprejmite. Sprejmite pa tudi zasluge za vsak opravljen cilj, pa čeprav ta zajema le 10 minut dela.

Za konec pa še zanimiv citat glede prokrastinacije, ki se ga lahko poslužite, če vas bo kdo ozmerjal z lenuhom, vi pa boste želeli opravičiti svoje odlašanje:
“Lenoba pomeni, da nečesa nočeš narediti. Prokrastinacija pa pomeni, da zadevo sicer hočeš storiti, samo ne prav sedaj. To je bistvena razlika.”