Pred kratkim sem dva hladna dneva preživela na Dunaju. Ker sem si večino glavnih mestnih znamenitosti nekoč že ogledala in ker Dunaj ob nedeljah praktično spi, je bila odločitev enostavna - na urniku je pristal ogled muzeja Sigmunda Freuda.

Osebno nerada prebiram razne reportaže, še manj so mi pri srcu biografije, tu pa bom združila oboje Zato sem skušala o Freudu izbrskati le nekaj osnovnih in nekaj manj poznanih, a zanimivih dejstev.

Freudov muzej na Dunaju se nahaja na ulici Berggasse 19 in ga zaradi table pred vhodom ni težko zgrešiti. Muzej se nahaja znotraj stanovanjske hiše, kjer je Freud imel svoje stanovanje in ordinacijo. Hecno je, da moraš za vstop v muzej pozvoniti na vratih in počakati, dokler ti kustosinja ne odpre vrat in te spusti noter.

Muzej je bil delno obnovljen pred dvema letoma, ko so Dunajčani (no, pa tudi vsi ostali) praznovali 150. obletnico njegovega rojstva. Muzej večinoma zajema umetniška dela, ki prikazujejo Freuda, njegove knjige, zabeležke, pisma, fotografije in na posebej vidnem mestu še nekaj predmetov, ki so bili v njegovi lasti (pripomočki za britje, kovček, klobuk). Nekateri bodo ob ogledu razočarani, saj razstavljni kavč ni znameniti terapevtski kavč, temveč le kavč iz čakalnice.

Freud se je rodil leta 1856 v judovski družini na Češkem. Njegovo pravo ime je bilo sicer Sigismund Schlomo Freud, vendar se je pri svojih 21. letih preimenoval v Sigmunda. Freudova želja v zgodnjih letih je bila pravniški poklic, kasneje pa si je zaradi želje pomagati ljudem želel postati zdravnik. Njegova družina je bila revna, vendar so starši žrtvovali vse, da so lahko Sigmundu omogočili izobrazbo. Ko je v času ekonomske krize Freudov oče izgubil posel, so se najprej preselili v Leipzig, kasneje pa na Dunaj.

Verjetno marsikdo ne ve, da je Freud ob študiju medicine najprej preučeval življenje jegulj, ki so jih zaradi njihovega skrivnostnega izvora in migracij primerjali z Romi in Judi. Ker mu raziskovalnega problema z jeguljami (raziskovanje spolnih žlez jegulje) ni uspelo rešiti, je presedlal na drugo smer ter se pričel ukvarjati z duševnimi boleznimi.

Sigmund Freud je v psihologiji utemeljil psihoanalitično smer, ki trdi, da na različne oblike človekovega vedenja vplivajo nezavedni motivi posameznikove psihe. Napisal je kopico del in imel ogromen vpliv na tedanjo znanost, saj je na znanstven in radikalen način preučeval spolnost, ki jo je povezoval z vsem pozitivnim v življenju posameznika. Freudove ideje so bile za časa njegovega življenja sporne, veliko polemik pa povzročajo še danes. Seveda Freud ni bil nezmotljiv, bil je pa tudi dovolj samokritičen, se sam pogosto spraševal o učinkovitosti svojega dela ter priznal svoje napake. Kot primer lahko navedeno Freudovo pacientko Doro (Freud je v svojih razpravah za vse svoje paciente uporabljal psevdonime), katere psihično strukturo je Freud ocenil napačno, kar je vodilo do napačnega zdravljenja. Dora je zato prenehala s terapijo.

Sprva so njegove ideje temeljile na tem, da bi bolnike z duševnimi težavami zdravil s pomočjo hipnoze, kasneje pa sta primat med njegovimi glavnimi tehnikami zasedli asociativna tehnika (uporaba prostih asociacij, kot npr. na kaj pomislite, ko rečem »mati«) ter analiza sanj. Med Freudove posebej pomembne dosežke sodi tudi njegova delitev osebnosti, in sicer osebnost sestavljajo tri plasti: id, ego in superego, ter razprave o dveh nagonih - spolnem nagonu erosu ter nagonu smrti in uničevanja tanatosu; k njuni izpolnitvi človeka žene libido.

Freud je celo svoje življenje kadil cigare, kar je razvidno tudi iz razstavljenih eksponatov. Posledica strastnega kajenja je bil rak na spodnji čeljusti, ki pa mu ni preprečil, da ne bi še naprej kadil. Dnevno naj bi pokadil celo škatlico cigar. Od odkritja bolezni (pri 67. letih) je prestal več kot 30 operacij, na koncu pa se zaradi prevelikih bolečin ob pomoči svojega zdravnika odločil za smrt s predoziranjem morfija. Manj znano je, da je Freud v zdravilne namene užival tudi kokain, po nekaterih informacijah sodeč zato, ker naj bi preizkušal hipnozo s pomočjo drog, nekateri viri pa omenjajo, da ga je užival z namenom spodbujanja koncentracije ter blaženje stresa in depresije.

O Freudu bi lahko pisala in pisala, saj je živel dolgo in plodovito, poleg tega pa so njegove radikalne ideje še vedno aktualne. Ampak naj bo za tokrat dovolj. Dodala bom le še subjektivno mnenje, in sicer to, da bi se Freudov muzej na Dunaju dalo konkretno izboljšati, saj je povprečno zainteresiranemu obiskovalcu lahko precej dolgočasen. Samo upam lahko, da je tisti v Londonu bolj privlačen (Freud je namreč leta 1938, le leto dni pred smrtjo, zaradi pritiska vzpenjajočega se nacizma zapustil Dunaj in odšel v London). Več pa povem, ko si ga ogledam. Upam, da kmalu.