Ko sem malo brskala po vsebinah bloga, ki so najpogosteje “klikane”, ter spremljala ključne besede, ki naključne bralce privedejo sem, mi je kaj kmalu postalo jasno, da je neverbalna komunikacija tema, ki ljudi pritegne in v njih zbuja zanimanje. Poleg tega imam rada, da so moji bralci aktivni, saj zgolj od  površnega branja ljudje manj odnesemo – veliko več si zapomnimo, če smo v dejavnost vključeni. Zato se bomo danes s preizkusili v prepoznavanju čustev. V očeh.

Sposobnost izražanja ter pravilnega prepoznavanja in razumevanja čustev drugih ima pomembno vlogo v posameznikovih socialnih odnosih. Izražanje in prepoznavanje emocij sta pomembni socialni spretnosti, saj predstavljata najpomembnejši del neverbalne komunikacije posameznika. Zato ni nenavadno, da si o tem želimo izvedeti čim več.

Človek vedno izraža čustva, obenem pa si razlaga čustva drugih, na osnovi česar tudi uravnava svoje vedenje. Velja pa seveda tudi nasprotno – naši emocionalni izrazi predstavljajo za drugo osebo dražljaje, ki jih mora opazovati in ocenjevati ter se na osnovi interpretacije nanje odzvati. Le na ta način je naša komunikacija uspešna.

Neverbalni del izražanja emocij je v precejšnji meri nezaveden, določen del pa lahko tudi nadzorujemo. Vsak čustven izraz je mešanica prirojenih in pridobljenih elementov, obrazni izrazi čustev pa so večinoma prirojeni in univerzalni. Pri drugih vidikih izražanja čustev (kje čustvo izražamo, kdaj, kako intenzivno je lahko to čustvo) ima pomemben vpliv okolje, saj se pravil izražanja čustev naučimo preko socializacije.

Emotions by ~eritro on DeviantART

Pri izražanju čustev prihaja do različnih fizioloških sprememb, na primer:
•    delovanje avtonomnega živčnega sistema je povečano,
•    poveča se izločanje adrenalina ali noradrenalina,
•    poveča se količina sladkorja, krvni pritisk, tvorba krvnih teles,
•    bitje srca je hitrejše,
•    poveča se izločanje potu, dlake se naježijo,
•    dihanje je hitrejše in bolj plitvo,
•    zenice se razširijo,
•    delovanje prebavil je upočasnjeno …

Pri izražanju in prepoznavanju čustev sta pomembna predvsem dva dejavnika, in sicer način govorjenja in glas (višina, glasnost in barva glasu) ter govorica telesa (mimika, kretnje). V splošnem smo najbolj pozorni na mimiko obraza in očesni stik, manj pa na telesne gibe in držo, ki predstavljata prikrita čustva.

Prepoznavanje čustev predstavlja kompleksen proces, saj sta zanj potrebna tako znanje, kot tudi izkušnje ter način mišljenja (ustvarjanje in preverjanje predpostavk, primerjava s preteklimi izkušnjami) o pomenu čustvenih izrazov. Pomembno je, da čustva sprejmemo in o njih razmišljamo, saj se učinkovitega prepoznavanja neverbalne komunikacije moč v veliki meri lahko naučimo.

Očesni stik je v neverbalni komunikaciji posebnega pomena in iz očesnih izrazov lahko “preberemo” veliko. Kako uspešni smo pri tem, lahko ugotovimo s pomočjo naslednjega testa.

Test “Mind in the eyes” (različica 1, različica 2) je sestavljen iz 36 fotografij oči, naša naloga pa je, da pri vsaki sliki izmed naštetih čustev izberemo tisto, za katero menimo, da je izraženo na fotografiji.

Na žalost test v slovenskem jeziku ne obstaja, tako da je potrebno rezultate jemati z določeno rezervo, saj kljub razumevanju angleškega jezika lahko prihaja do določenih težav ali neskladnosti. Kljub temu menim, da gre za zanimiv pregled tega, kako dobri smo pri prepoznavanju čustev.

Povej naprej:
  • Digg
  • del.icio.us
  • Facebook
  • E-mail this story to a friend!
  • LinkedIn
  • StumbleUpon
  • TwitThis
  • Tumblr