Če veste, katero krvno skupino imate, se lahko poskusite prepoznati v spodnjih kratkih opisih:

Osebe s krvno skupino A: zadržani in nagnjeni k zaskrbljenosti, občutljivi perfekcionisti; primer Britney Spears in Adolf Hitler

Osebe s krvno skupino 0: odločni, samozavestni, radovedni in idealni športniki; primer Elvis Presley

Osebe s krvno skupino B: veseli, previdni, sijajni misleci; na primer Jack Nicholson

Osebe s krvno skupino AB: vzdržljivi, nepredvidljivi, umetniški tipi; na primer Mao Zedong

Ljudem, ki imajo vsaj malo osnovnega znanja s področja psihologije, je seveda jasno, da naše osebnosti, temperamenta in še marsičesa podobnega ne more določati zgolj naša krvna skupina. Kljub temu obstajajo številni, ki v to slepo verjamejo. Še posebej je to značilno za Japonce, pri katerih je pripadnost krvni skupini v zadnjih letih povzročila pravo obsesijo.

Na Japonskem je krvna skupina faktor, za katerega je večina prepričana, da ima vpliv na vse mogoče stvari – od tega, kako hitro nekdo vzkipi, do tega, kako uspešen je na delovnem mestu in celo tega, kako uspešna bo njegova ljubezenska zveza. Na to kaže tudi povečana prodaja priročnikov, namenjenih posamezni krvni skupini, saj so se konec lanskega leta štiri od desetih najbolje prodajanih knjižnih uspešnic ukvarjale z vprašanjem, kako krvna skupina določa človekovo osebnost. Poleg tega je tudi vse več izdelkov na prodajnih policah (od žvečilnih dalje) prirejenih določeni krvni skupini.

Vse to je pripeljalo tako daleč, da delodajalci kadre izbirajo na podlagi krvne skupine ter da posamezniki svoje partnerje iščejo na podlagi tega (obstajajo celo kombinacije, kako dobro se osebe z določeno krvno skupino ujemajo z ljudmi druge krvne skupine). V podjetju naj bi bili na primer ljudje, ki imajo krvno skupino A, odlični pri organizaciji, ljudje s krvno skupino B pa pri načrtovanju in selekciji. Pravijo celo, da naj bi japonski otroci prej poznali svojo krvno skupino, kot pa si znali sami zavezati čevlje.

Očitno se mnogim povezava med krvno skupino in osebnostjo ne zdi vprašljiva. Nič čudnega, saj raziskovalci, ki ugotavljajo povezanost med krvno skupino in zdravjem, načinom prehrane in fizičnimi aktivnostmi, trdijo, da naj krvna skupina ne bi določala samo našega metabolizma (od tod ideja za dieto, ki je prirejena posamezni krvni skupini, kar je precej popularno tudi pri nas), temveč tudi morebitne zdravstvene težave, emocionalna odzivanja ter celo posameznikovo osebnost. Na podlagi krvne slike naj bi bilo mogoče narediti tudi zanesljiv psihološki profil. No, priznani znanstveniki so kritično ovrednotili zbrane podatke in trdijo, da so ta dognanja v večji meri neznanstvena.

Vse to me še najbolj spominja na horoskop, v manjši meri pa lahko to primerjamo tudi s Hipokratovo (oz. Galenovo, ki je teorijo kasneje izpopolnil) tipologijo temperamenta.

Hipokrat je že okrog leta 400 pr.n.št. skušal pojasniti, od kod izvirajo razlike v osebnostnih lastnostih med ljudmi. Tako je ljudi razvrstil v štiri osnovne tipe temperamenta, ki so posledica delovanja štirih telesnih tekočin, ki se pretakajo v človeškem telesu, in sicer so te tekočine žolč, kri, sluz in vranični sok oz. »črni žolč«. Čim bolj so telesni sokovi uravnoteženi, tem bolj je uravnovešeno človekovo ravnanje. Če kateri od sokov prevladuje, se to kaže tudi v človekovem vedenju.

Na podlagi teh štirih telesnih tekočin je Hipokrat ljudi razvrstil v štiri tipe temperamenta:

  • KOLERIK (žolč): razdražljiv, neobvladan, nemiren, prepirljiv, nezadovoljen, agresiven, spremenljiv, dejaven …
  • SANGVINIK (kri): energičen, živahen, optimističen, prijeten, družaben, zgovoren, odziven, brezskrben …
  • FLEGMATIK (sluz): počasen, neodziven, miren, hladnokrven, pasiven, previden, razmišljajoč, zanesljiv, stabilen …
  • MELANHOLIK (črni žolč): depresiven, pesimističen, miren, tesnoben, neodziven, zadržan, nedružaben …

Hipokratova razlaga je predstavljala dobro osnovo za kasnejše raziskave in teorije, čeprav danes seveda na razlike v osebnostnih lastnostih gledamo nekoliko drugače – večinoma z dimenzionalnega in ne več tipološkega vidika. Poleg tega so raziskave pokazale tudi to, da temperament v veliki meri določa dednost.

Podobno seveda velja za krvne skupine. Z biološkega vidika težko govorim o tem, kaj določa ali ne določa posamezna krvna skupina, v to, da prav krvna skupina določa posameznikovo osebnost, pa me bo težko kdo prepričal. Približno tako težko kot v opis moje osebnosti na podlagi mojega znamenja v horoskopu, pa čeprav se moj temperament dejansko ujema z mojim horoskopskim znamenjem.

Povej naprej:
  • Digg
  • del.icio.us
  • Facebook
  • E-mail this story to a friend!
  • LinkedIn
  • StumbleUpon
  • TwitThis
  • Tumblr