Le še nekaj dni nas loči do nove, kontroverzne zabavne oddaje, ki bo tokrat na TV3. Njen naslov je Trenutek resnice in, kot je že dlje časa znano, vodil jo bo Jonas. Že samo imeni oddaje in voditelja nam jasno kažeta, da oddaja ne bo »nedolžna« zabava za nedeljski (no, ponedeljkov) večer v stilu Maria, temveč bo nekaj drugačnega.

Verjetno se sprašujete, v čem se zabavna oddaja povezuje s psihologijo. Če pogledamo vsebino, nam bo hitro postalo jasno. Povzeto iz spletne strani TV3: Tekmovalci se bodo pred nastopom v oddaji soočili s poligrafom. Vrhunski strokovnjak bo analiziral odgovore na serijo vprašanj, ki bodo povezana z družino, življenjskim slogom in preteklimi življenjskimi izkušnjami tekmovalca. Postavili mu bodo 21 individualno oblikovanih vprašanj in če bo tekmovalec na vsa vprašanja odgovoril po resnici, bo prejel glavno nagrado v vrednosti 50.000 evrov.

Oddaja je že pred samim začetkom vzbudila nemalo zanimanja, saj se identična (če se ne motim, gre za licenčno oddajo) oddaja predvaja tudi na sosednjem Hrvaškem, kjer je vzdignila precej prahu. In sprožila celo peticijo, saj ljudje zahtevajo ukinitev oddaje, ker naj bi bila „neetična in izkoriščala ljudi v medijih“. Poleg tega so dodali: „Nehumanost ni zabava. Poligraf ne odkriva resnice ali laži. Zahtevamo, da mediji prenehajo izkoriščati težke življenjske izkušnje za potrebe resničnostnih šovov in črne kronike.“

Same oddaje, dokler si je ne bom ogledala, ne morem ocenjevati. Dejstvo pa je, da je ne glede na vse, udeleženec v oddaji prostovoljno, po lastni želji, poleg tega lahko od oddaje kadarkoli odstopi. Podobno kot je veljalo za Big Brother in podobne reality showe, kjer so se dogajale stvari, ki so šle mnogim v nos. Spomnimo se le na odziv varuhinje človekovih pravic na dogajanje v zadnji sezoni Big Brotherja. Ampak žal tukaj varuhinja nima kaj počet. Pravice nobenemu posamezniku niso bile kršene, vsak je lahko kadarkoli odnehal in odšel.

Ampak tisto, kar me zanima pri tej novi oddaji, Trenutek resnice, je to, kako bo zadeva dejansko izgledala. Pa mi je v resnici čisto vseeno, ali bo sodelujoči priznal, da je brcal sosedovega psa ali pa varal prvo punco. Bolj me zanima to, kako bo potekala izvedba. Detektor laži namreč ni naprava, pri kateri pritisneš na gumb in ven dobiš odgovor: Laž se je pojavila pri odgovoru na tretje, sedmo in dvanajsto vprašanje.

Dejstvo je, da poligraf ne pokaže, ali nekdo laže ali ne. Poligraf ali detektor laži meri različne telesne spremembe osebe. Telo se v običajnih razmerah (ko je oseba sproščena) odziva na nek način, ko oseba laže, pa so telesni odzivi drugačni (človek se prične potiti, poveča se srčni utrip, dihanje je pospešeno, spremeni se ton glasu). Poligraf je naprava, v katero je vključenih cel kup merilcev različnih fizioloških lastnosti, torej naprava, ki meri spremembe v srčnem utripu, električno prevodnost kože … in ostale znake, ki naj bi kazali na to, da oseba laže.

Poligraf vse te spremembe izmeri in izriše na list papirja. Najtežja naloga pri tem je na strani osebe, ki sprašuje, saj je bistvo v vprašanjih. Spraševalec mora biti sposoben postavljati vprašanja, ki mu bodo na koncu pomagala ugotoviti, ali oseba laže ali ne. Postaviti mora na primer vprašanja, za katera je prepričan, da bo oseba nanje odgovorila po resnici. Prav tako mora postaviti vprašanja, ki za to osebo predstavljajo stresno situacijo. Primerjati mora odzive, upoštevati, kako se oseba odziva v stresni situaciji (povečano fiziološko vzburjenje se zagotovo pojavi že zaradi samega sodelovanja v poligrafskem preizkusu) itn. S postavljanjem različnih vprašanj imamo na voljo vzorec fizioloških odzivov osebe v običajnih in stresnih situacijah. V primeru ključnih vprašanj lahko spraševalec primerja odziv osebe z odzivi na ostala vprašanja in na ta način ugotovi, kdaj oseba laže.

Šele na podlagi teh podatkov lahko primerno usposobljena oseba (in to ni oseba, ki jo treniraš teden dni pred oddajo, čeprav naj bi se spraševalca dalo natrenirati kar hitro, v 12 tednih) ugotovi, ali ta oseba laže ali ne. Če povemo nekoliko drugače – poligrafa ne moreš preslepiti, z manipuliranjem lahko kvečjemu preslepiš tistega, ki sprašuje.

Iz TV3 so sporočili, da se je za sodelovanje v oddaji prijavilo okrog 1600 kandidatov. Nisem pa prepričana – ali toliko Slovencev nima skrivnosti ali pa preprosto verjamejo, da lahko poligraf preslepijo?

Odličen članek na temo poligrafa je tudi na spletni strani Mladine, v današnji Sobotni prilogi pa branja vreden intervju s psihologinjo, ki se ukvarja s poligrafskimi preizkusi. Kakšen komentar pa gotovo še v ponedeljek, ko bo oddaja prvič na sporedu.