1. Bistven doprinos govora je sicer res ta, da nam omogoča komunikacijo, a pri majhnem otroku je njegov pomen še večji. Govor je namreč bistven element kognitivnega otrokovega razvoja (povezan je torej z razvojem mišljenja) in prikazuje odsev otrokovega razvoja na drugih področjih.
  2. Vsem ljudem je pri razvoju govora skupna vsaj ena stvar. Če vas vprašam, kdaj ste začeli govoriti, bom dobila množico različnih odgovorov. Nekdo začne pri desetih mesecih, drugi pri letu in pol, tretji nekje vmes. Ljudje se med sabo razlikujemo v tem, kdaj osvojimo določene komponente govora, vendar pa je zaporedje stopenj, po katerih razvijamo govor, univerzalno, torej za vse ljudi enako. To, da vsi ne pričnemo uporabljati dolgih stavkov pri isti starosti, pa je posledica številnih dejavnikov, npr. preddispozicij, spodbud iz okolja …

  3. Večina otrok spregovori med 10. in 16. mesecem, torej nekako okrog 1. leta starosti, deklice običajno nekoliko prej kot dečki. Prve besede otroka so ponavadi imena znanih predmetov, ki pa jih uporabljajo ali preširoko ali preozko (npr. vsako žival poimenuje muca). Pojavljajo se tudi preproste prošnje (npr. daj mi) ali besede za rutinske dejavnosti (npr. lulat).
  4. Po letu in pol starosti se pri otroku začne večati število glagolov, hkrati pa prične ponavljati za drugimi. Stavki dvoletnika so sestavljeni iz dveh besed. Po drugem letu starosti je v otrokovem besednjaku približno 400 besed, pojavijo se tudi funkcijske besede (npr. vezniki, predlogi …), stavki imajo tri ali celo štiri besede in otrok prične uporabljati že nekaj slovničnih pravil. Do tretejga leta otrok prične tudi z uporabo zaimkov, določil in pridevnikov, stavki so daljši, bolj kompleksni. Do petega leta otrokov besednjak stalno narašča, med otroci pa prihaja do velikih individualnih razlik. Otrok razume in uporablja večino slovničnih pravil, vendar nepravilno posplošuje in ne upošteva izjem. Po petem letu se vse skupaj umiri in naraščanje besednjaka se upočasni, stavki se ne daljšajo, ampak postanejo bolj kompleksni. Za pregled običajnih spremembe je odlična tale tabela (sicer velja za angleško govoreče otroke, vendar je večina sprememb primerljiva).
  5. Zanimivo je, kako otroci postopoma pričnejo z uporabo nekaterih pojmov. Če na primer pomislimo na pojme dimenzije, je jasno, da otrok najprej zna uporabljati besedi velik in majhen. Šele kasneje se razvije uporaba pojmov visok/nizek in šele po tem tudi pojmov dolg/kratek (pred tem otrok na primer krajšo vrvico poimenuje manjša vrvica). Nazadnje se razvijejo pojmi debel/tanek, širok/ozek, globok/nizek, nazadnje pa otrok osvoji pojma lahek/težek.

  6. Vzroki motenj govora so lahko fizični ali psihični, a slednji se pojavijo pogosteje. Fizični vzroki, zaradi katerih prihaja do težav pri govorjenju pri otroku, so lahko vidni – lahko so težave v nepravilni rasti zob ali zajčji ustnici, lahko pa so tudi posledica težav s sluhom. Psihični vzroki so običajno socialni ali čustveni ali kombinacija obojega.
  7. Najbolj zanimiva tehnika preverjanja razvoja otrokovega govora vsebuje slikanico, ki jo mora otrok prelistati in ob slikah povedati zgodbo. Njegov govor dobesedno zapisujemo (ali poslušamo posnetek) in ugotavljamo, kakšna je struktura stavkov, kolikšen je otrokov besednjak ter kako tekoč je otrokov govor. Seveda pa je tehnik še več, od poslušanja govora v vsakdanji naravni situaciji, do ugotavljanja razumevanja govora ipd.
Povej naprej:
  • Digg
  • del.icio.us
  • Facebook
  • E-mail this story to a friend!
  • LinkedIn
  • StumbleUpon
  • TwitThis
  • Tumblr