To, da denar ne reši vseh težav, je že znano dejstvo. Kljub temu se mnogi tega ne zavedajo ali le ne želijo verjeti. Še vedno med nami kroži splošno prepričanje, da obstaja povezava med dobrim finančnim stanjem in dobrim počutjem. Več denarja pomeni, da si lahko izpolniš več želja, izpolnitev želja pa pomeni srečo. Nov računalnik in mobilni telefon? Nov avto? Potovanje v daljne kraje? Vse to postane hitro in enostavno uresničljivo, če imamo denar. Ostaja pa vprašanje – ali nas to tudi dejansko osreči?

Ali v gonji za denarjem res stremimo k nečemu, kar nas bo osrečilo? Ali pa le sledimo temu, da imamo vedno več in več in čakamo, da bomo bolj zadovoljni s svojim življenjem, samo zato, da ugotovimo, da se to nikoli ne bo zgodilo (kljub enormni količini denarja, ki ga imamo)?

Rezultati različnih raziskav so odkrili le šibko povezavo med bogastvom in zadovoljstvom z življenjem, pa še to pretežno v revnejših državah. Dejstvo je, da bolj revna kot je država, večja je povezanost med denarjem in srečo. V revnih državah, kot sta Indija in Bangladeš, pomeni dobro finančno stanje tudi višje zadovoljstvo z življenjem. Obubožani ljudje, ki dobijo denar, postanejo bolj srečni, ker lahko sedaj zadovoljijo svoje osnovne potrebe – kupijo hrano in si zagotovijo bivališče. Ko pa je denarja dovolj za preživetje, denar ne prinese več k sreči. Z drugimi besedami – revščina je vzrok za nezadovoljstvo, vendar pa bogastvo ne vodi v srečo.

No, če naše enostavno logično razmišljanje “denar = uresničitev želja = sreča” ne vodi do smiselnih rešitev in jasnih zaključkov, se moramo vprašati, kje nastane težava. Začaran krog lahko poskušamo utemeljiti na naslednje načine, ki razlagajo, zakaj denar v resnici ni povezan z občutkom sreče.

1. Kar šteje, je relativno bogastvo. Izkazalo se je, da nam osebno stanje na računu ni pomembno, dokler zaslužimo več kot ljudje, ki nas obkrožajo. Višji zaslužek pa pomeni tudi to, da obstaja večja verjetnost, da so ljudje v naši bližini bolj premožni. Več denarja kot zaslužimo, bolj bogati ljudje nas obdajajo. Prav zato predpostavka, da denar osrečuje, na tem preizkusu pogosto pade.
2. Materialne dobrine nas ne osrečijo. Pridobivanje materialnih stvari, na primer nepremičnin ali avtomobilov, ima zgolj kratkoročen vpliv na srečo. Tudi na tem področju velja, da se želja posameznika po posedovanju materialnih dobrin povečuje v skladu z njegovim prihodkom – ne glede na to, koliko luksuznih stvari oseba poseduje, resnične sreče nikoli ne doseže. Nekatere raziskave so dokazale celo nasprotno, in sicer, da se materializem negativno povezuje z občutki sreče. V primerjavi z materialisti postanejo ljudje, ki svoj denar raje uporabljajo za pridobivanje izkušenj kot za materialne stvari, ob pridobitvi večje količine denarja bolj srečni.
3. Ko ljudje “obogatijo”, se v resnici ne začnejo ukvarjati s priljubljenimi aktivnostmi. Ljudje, ki zaslužijo več, ne porabijo prostega časa za uživanje, temveč še več časa preživijo v službi in ga porabijo za aktivnosti, ki načeloma povzročijo več stresa in napetosti. Ko ljudje razmišljajo o tem, da bodo zaslužili več denarja, običajno razmišljajo o tem, da ga bodo porabili za prostočasne aktivnosti. Običajno pa je kruta resnica ta, da v kolikor želimo zaslužiti več denarja, moramo za to žrtvovati tudi več časa.
4. K osebnemu zadovoljstvu posameznika naj bi dejansko premoženje prispevalo zgolj 3 do 5%. Finančni prilivi pogosto prinašajo občutja sreče, vendar so ta le kratkotrajnega učinka in naj ne bi trajala več kot 18 mesecev (pa še to le v izrednih primerih). Toda naše mišljenje pogosto ne sega daleč in k denarju stremimo, kot da bi nam le-ta prinašal srečo na dolgi rok. Včasih pa denar celo pomešamo z ljubeznijo in uspehom ali želimo denar zgolj zato, da zadovoljimo ljudi okoli nas.

Sedaj, ko smo ugotovili, da denar ni pogoj za našo srečo, je čas, da se s tem prenehamo obremenjevati. Rezultati raziskav namreč potrjujejo trditev, da bolj kot nas skrbi glede denarja, manj srečni smo. Do zaključka so prišli z raziskavo med ljudmi, ki so zadeli na loteriji. Ugotovili so, da niso osebe, ki so na loteriji zadele veliko vsoto denarja, nič bolj zadovoljne ali srečne, kot so bile pred tem.

Vsi ti razlogi le še povečujejo vprašanje, zakaj so psihološka odkritja tako neskladna z vsakodnevnimi izkušnjami. Če večja količina denarja ne vodi v srečo, bi večina ljudi to že odkrila. Zakaj pa se ljudje še vedno pehajo za vsakim evrom, kot da je od tega odvisno njihovo življenje?