O iluzijah je bilo na tem blogu že kar nekaj napisanega. Verjamem, da je zdaj že jasno, da iluzije pomenijo realno zaznavo na podlagi obstoječega dražljaja, pri čemer gre zgolj za dodajanje novih vsebin k doživljanju. Te vsebine izvirajo iz posameznikove duševnosti. Za iluzije je značilno, da jih oseba doživlja kot realnost, vendar pa je svojo zmoto pripravljena razumeti in jo popraviti.

Tudi halucinacije so motnje zaznavanja, vendar pa nasprotno kot iluzije halucinacije predstavljajo psihotično stanje, saj gre za zaznave, ki nimajo fizikalnega, obstoječega dražljaja. Halucinacije so  torej zaznave, ki jih ni sprožil realni objekt, ampak so nastale na bolezenski osnovi. Doživetja nastanejo v človeku samem, ne glede na okolico. Za osebo, ki jih doživlja, so lahko celo bolj resnične od dejanskih zaznav, saj imajo izrazit občutek realnosti in ta oseba se po halucinacijah lahko tudi ravna. Verbalno je ne moremo prepričati, da nima prav.

Kaj vse se dogaja pri halucinacijah? Vidimo stvari, ki jih ni, slišimo glasove neobstoječih ljudi, vohamo vonjave, ki ne obstajajo in podobno. V tem primeru v okolici ni dražljajev (kakor pri iluziji), ampak si možgani občutke “izmislijo”. Za človeka so halucinacije lahko celo življenjsko nevarne.

Halucinacije lahko prizadanejo vsa čutila. Ločimo jih na:

• optične halucinacije ali prividi: Oseba, ki doživlja optične halucinacije, vidi stvari, ki jih v resnici ni. Optične halcuinacije se lahko pojavijo v različnih oblikah. Elementarne halucinacije so na primer halucinacije, pri katerih oseba vidi enostavne “znake”  – bliskanje, svetlobo, meglo ipd. Pri scenskih halucinacijah se osebi zdi, kot da gleda film. Optične halucinacije pa se lahko pojavijo tudi v obliki, ko pacient vidi halucinacijo izven svojega vidnega polja (na primer vidi osebo za seboj), kar imenujemo ekstrakampine. Optične halucinacije so značilen simptom psihoz in shizofrenije.
• akustične halucinacije ali prisluhi: Podobno kot pri optičnih halucinacijah oseba vidi stvari, ki v resnici ne obstajajo, tako pri akustičnih halucinacijah oseba sliši stvari, ki jih v resnici ni. Tudi med akustičnimi halucinacijami obstajajo elementarne halucinacije, ko oseba sliši enostavne zvoke, npr. šumenje ali pokanje. Oseba pa lahko sliši tudi glasove, ki so običajno v obliki dvogovora. Ponavadi se o bolniku pogovarjajo v tretji osebi ter komentirajo njegova dejanja, včasih celo žalijo. Shizoreniki na primer lahko slišijo svoje lastne misli in verjamejo, da jih lahko slišijo tudi drugi. Najbolj nevarna oblika slušnih halucinacij so imperativne halucinacije, ko glasovi naročajo osebi, kaj naj naredi. Oseba, ki doživlja imperativne halucinacije, navodila pogosto uboga in se po njih ravna.
• haptične in cenestetične halucinacije: Gre za halucinacije v povezavi s kožo. Lahko gre za občutke dotika, kot na primer občutek, da po tebi plezajo žuželke, po drugi strani pa lahko pride celo do hudo popačenih občutkov o spremembah notranjih organov. Pri haptičnih halucinacijah gre za telesne občutke, občutke po površini telesa, medtem ko gre pri cenestetičnih halucinacijah za občutke znotraj telesa. Taktilnih halucinacij je mnogo različnih oblik, oseba lahko čuti sevanje, božanje,  žarčenje, mučenje, posiljevanje, osebi se lahko zdi, da je noseča, doživlja gibanje otroka in porod, ima občutek, da ima v telesu bombo.
• olfaktorne in gustatorne halucinacije: Halucinacije pa so lahko tudi v obliki vonjov in/ali okusov. Oseba, ki doživlja tovrstne halucinacije, vonja smrad, plin ali druge nenavadne vonje ali okuša stvari, ki niso realne. Osebi se na primer zdi, da okuša strup v hrani.
• kinestetične halucinacije: Kinestetične halucinacije niso tako pogoste kot vidne in slušne halucinacije. Pri kinestetičnih halucinacijah gre za izkrivljeno doživljanje ravnotežnega občutka,. Najpogosteje se pojavljajo v obliki, ko se osebi se zdi, da leti, lebdi ipd.

Zakaj in v katerih primerih pride do halucinacij?
Najbolj pogost primer pojavljanja halucinacije so duševne bolezni. Skoraj tri četrine shizofrenikov (med tistimi, ki poiščejo zdravniško pomoč) poročajo o halucinacijah. Izvor halucinacij so lahko tudi poškodbe ali bolezni določenih predelov možgan.
Halucinacije se pojavijo tudi pod vplivom halucinogenih drog, npr. ecstasy-ja, LSD-ja …  Halucinacije pa lahko povzročijo tudi določena zdravila na recept. Podobno lahko tudi odvajanje od drog povzroči taktline in optične halucinacije, podobno kot delirij. Pri jemanju halucinogenih drog naj bi halucinacije nastale zato, ker haluciongeni vsebujejo kemične snovi, ki so podobne prevajalcem živčnih impulzov (transmiterjem) v možganih.
Halucinacije so pogosta posledica senzorne deprivacije. Ko možganom primanjkuje zunanjih dražljajev, ki bi lahko ustvarili zaznave, lahko to nadomestijo s tem, da se sklicujejo na spomin in oblikujejo halucinatorne zaznave.
Tudi podaljšana izpostavljenost ali hujša oblika stresa lahko ovirajo miselni proces in sprožijo halucinacije, podobno pa velja za pomanjkanje spanja in/ali izčrpanost. Posledica slednjega so hipnagogne in hipnopompne halucinacije. To so halucinacije, ki jih doživljamo v fazi dremavice ali zbujanja. Pojavljajo se pri 80 % oseb z narkolepsijo (motnjo spanja), in sicer se hipnagogne halucinacije pojavljajo v polsnu, preden oseba zaspi, medtem ko se hipnopompne halucinacije pojavijo pri prebujanju. Podobe so videti zelo resnične in lahko vzbujajo grozo.