Ljubosumje je zanimivo čustvo - po statističnih študijah sodeč predstavlja celo tretji najpogostejši motiv za umor. Ljubosumje pa pogosto zamenjujemo z zavistjo. Zavist se pojavi takrat, ko ocenjujemo, da druga oseba poseduje neke dobrine, ki jih želimo sami in za katere mislimo, da jih potrebujemo in imamo do njih enako ali celo večjo pravico. Nasprotno pa je ljubosumje tisti fenomen, ki temelji na strahu, da bomo zaradi vmešavanja nekoga tretjega izgubili ljubljeno osebo. Za razliko od zavisti, za katero sta potrebna dva, so torej za ljubosumje potrebni trije ljudje.

Ljubosumje je kompleksen fenomen, ki vključuje širok nabor čustev, misli in vedenj. Za ljubosumje so tako na primer značilna čustva bolečine, jeze, besa, žalosti, zavisti, strahu, ponižanja … Oseba se pogosto primerja z „nasprotnikom“, obžaluje pretekla dejanja, obtožuje partnerja in tretjo osebo. Pogosto se pri njej pojavi samopomilovanje. V vedenjskih reakcijah pa se ljubosumje lahko kaže kot tresnje in potenje, neprestano spraševanje, preverjanje in iskanje zagotovil, v hujših primerih se pojavijo celo agresivne reakcije in nasilje.

Teorij, ki razlagajo nastanek ljubosumja, je več. Ena izmed možnih evolucijskih razlag je, da se je ljubosumje razvilo z namenom, da maksimizira uspeh naših genov. Tako naj bi se ljubosumno vedenje pri moških pojavilo zato, da s tem poskuša preprečiti seksualno prevaro in posledično moški ne zapravlja svojih virov in energije za skrb potomcev nekoga drugega. Druga pogosta razlaga pa je kulturno specifičen pojav ljubosumja. Po eni izmed razlag je okvir, iz katerega ljubosumje izvira, v večjem delu plod domišljije. Domišljija pa je pod močnim vplivom kulture, v kateri oseba živi. Vzorec pripisovanja vzrokov in način, na katerega oseba razume situacijo, sta namreč v večji meri odvisna od kulturnega konteksta. Tako je v določenih kulturah na primer povsem naravno, da lahko en moški ljubi več žena, med slednjimi pa se ljubosumje ne pojavlja.

Ljubosumje se torej pojavi v ljubezenski zvezi, ko ne glede na objektivne okoliščine oseba začuti strah, da ji partner ljubezni ne vrača več. Vzrok ljubosumja je lahko resničen, objektiven ali pa popolnoma izmišljen. Lahko izvira iz dejanskih dejstev, misli, zazanavanja, spominov, pa tudi domišljije, ugibanj in predivdevanj. Najpogostejši vzroki za pojavi ljubosumja so strah pred ponižanjem (v razmerju ali v okolici), strahovi, ki izhajajo iz preteklosti oziroma preteklih ljubezenskih razmerij, pomanjkanje samozavesti, nizko samospoštovanje ipd.

Kot sem že omenila, ljubosumje oseba doživlja takrat, kadar ocenjuje, da obstaja nevarnost, da bi ljubljena oseba pričela ljubiti nekoga drugega. A ljubosumje ima lahko tudi pozitivno funkcijo, in sicer takrat, ko motivira osebo k akciji, s katero bo obdržala partnerjevo ljubezen. Ustrezno ljubosumje je na primer tisto, ki se pojavi v situacijah, v katerih zares obstaja možnost, da nekdo tretji pridobi intimno naklonjenost ljubljene osebe, ko se ljubosumje izraža na družbeno sprejemljiv način ter v primeru, ko se izteče v dejansko ohranitev obstoječega partnerskega odnosa (motivacija k akciji).

Ljubosumje posamezniki izražajo na različne načine. Praviloma se reakcija osebe na osnovno čustvo specifičnega strahu pred izgubo ljubljene osebe izraža v eni izmed naslednjih čustveno-vedenjskih oblik: jeza-napad, sovraštvo-uničenje, žalost-umik ali strah-ugajanje. Vedenjski sklop jeza-napad je v živalskem svetu, pri majhnih otrocih in v tradicionalnih družbah običajno usmerjen proti tretji osebi, njegov cilj je namreč zastrašiti, pregnati ali ponižati nasprotnika. Pri odraslih ljudeh pa je sklop jeza-napad praviloma naslovljen na ljubljeno osebo, ki jo zaznavamo kot krivca za nastalo situacijo. Če oseba na primer reagira s sklopom sovraštvo-uničenje, postane njeno vedenje, mišljenje in čustvovanje destruktivno, destrukcija pa je usmerjena ali proti ljubljeni ali proti tretji osebi.

Čeprav je spopadanje z lastnim ljubosumje dolgotrajno delo, ki zahteva veliko energije, napora inpotrpežljivosti, vseeno nekaj namigov za spoprijemanje z njim:

• Poiskati vzrok: Prvi korak na poti do uspeha je spoznati izvor ljubosumja ne glede na situacijo, v kateri se pojavi. Lastna negotovost je pogosto en glavnih vzrokov za ljubosumje, visoko samospoštovanje pa v tem primeru ključ do uspeha.
• „reality check“: Pri spoprijemanju z ljubosumjem je izrednega pomena tudi realen pogled na situacijo. Vprašati se moramo, ali ima ljubosumje resnične temlje ali je zgolj posledica naše domišljije, pri čemer si lahko pomagamo s konkretnimi dokazi, ki govorijo v prid ali proti ljubosumju.
• Pozitivno mišljenje: Pri obvladovanju ljubosumja naj bi pomagalo tudi pozitivno mišljenje. Ko opazite, da se pojavljajo občutki ljubosumja, se spomnite, da vas ima partner rad, vam je predan, vas spoštuje ipd.
• Objektivno mnenje: Poskusite na stvari pogledati z druge perspektive, z vidika tretje osebe ali pa za mnenje poprosite tretjo osebo, ki vam bo podala iskren in objektiven pogled na situacijo.