Zaradi preobilice vseh dražljajev, ki se nahajajo v okolju, se istočasno ne moremo osredotočiti na vse. Zato igra v našem življenju pomembno vlogo pozornost, saj z njeno pomočjo sprejmemo le izbrane dražljaje, hkrati pa je odločilna tudi za to, da aktivno procesiramo le del informacij, ki jih sprejmemo z našimi čuti, spomini in drugimi kognitivnimi procesi.

Pozornost so v določenem obdobju enačili z zavestjo oz. zavedanjem. Zavedanje je pojav, kjer informacijo aktivno procesiramo, hkrati se pa tega tudi zavedamo. Seveda pa obstaja tudi aktivno procesiranje informacij, ki se ga sploh ne zavedamo. Te informacije so dostopne kognitivnim (miselnim) procesom, ne pa tudi zavestnemu procesiranju, in naj bi ležale na predzavestnem nivoju procesiranja. Ena od oblik tega predzavestnega procesiranja je tudi podpražno zaznavanje.

Podpražno zaznavanje pomeni, da se zaznavanje in procesiranje informacij pojavi tudi takrat, ko  nek dražljaj traja tako malo časa ali pa je tako šibek, da se nahaja pod pragom zavesti. Take dražljaje, ki zaradi prenizke intenzivnosti ne izzovejo občutka, imenujemo podpražni ali subliminalni dražljaji. Tako so v našem umu prisotne po eni strani vsebine, ki se jih zavedamo, po drugi strani pa vsebine, ki se jih ne zavedamo, a so prisotne in vplivajo na naše vedenje, mišljenje in zaznavanje. Slednje so del podpražnega zaznavanja.

Med splošno javnostjo je najbolj znan kontroverzen primer uporabe subliminalnega oglaševanja kokic med predvajanjem filma, zaradi česar naj bi prodaja kokic po končanem ogledu nenormalno narasla. No, kasneje se je izkazalo, da je avtor eksperimenta rezultate ponaredil. Pogosto pa se govori tudi o subliminalnih sporočil v različnih skladbah. Krasna prispevka na to temo sta objavila Renton in Giovanni.

V nekaterih raziskavah podpražnega zaznavanja so opozorili, da je pomembno, da razlikujemo med subjektivnim in objektivnim absolutnim pragom zaznavanja. Subjektivni in objektivni prag zaznavanja se ločita v tem, da subjektivni prag temelji na subjektivni presoji, ali je bil določen dražljaj prisoten ali ne, medtem ko objektivni prag zaznavanja temelji na objektivnem ugotavljanju zaznavanja dražljaja.

Za ločevanje subjektivnega in objektivnega praga zaznavanja uporabljajo metodo, pri kateri neko področje razdelijo na štiri kvadrate. V teh se po naključnem vrstnem redu prižigajo luči, poskusna oseba pa mora povedati, v katerem kvadratu se je prižgala luč. Intenziteta luči postaja vedno večja. Čeprav osebe do določene intenzitete trdijo, da luči ne vidijo, jih prosimo, naj vseeno poskušajo oziroma ugibajo in pokažejo kvadrat, kjer naj bi bila luč. Pri tem so nadpovprečno uspešni, kar kaže na jasno razliko med subjektivnim in objektivnim absolutnim pragom. Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da se podpražno zaznavanje pojavlja nekje vmes med objektivnim in subjektivnim pragom zaznavanja.

Obstoj podpražnega zaznavanja so na primer potrdile raziskave pacientov s poškodbami možganov. Ti pacienti so oslepeli, ker so imeli poškodbe v zatilnem delu možganov, kljub temu pa so bili sposobni določiti smer, iz katere je prihajala svetloba. Vsemu navkljub ostaja odprto vprašanje, ali človek  dražljaje pod absolutnim pragom občutka nezavedno dojame (čeprav jih ne zazna) in ravna v skladu z njimi ali ne. Do te neenotnosti o obstoju podpražnega zaznavanje pa prihaja predvsem  zaradi uporabe  vprašljivih in manj zanesljivih metod.