Za trenutek pomislite na svojo dužino in vaš položaj v njej. Ste edini otrok, brez bratov ali sester, s katerimi bi se v otroštvu lahko igrali in prepirali? Ste mogoče najstarejši izmed otrok in ste zato občutili pritiske staršev in vedno predstavljali vzor mlajšemu bratu/sestri? Ste najmlajši otrok, ki so ga starši (in vsi ostali, seveda) vedno razvajali in ščitili? Ste bili zato prikrajšani za lastno odločanje? Ali pa ste mogoče srednji otrok, posrednik med sorojenci in starši, običajno nekako spregledan?

Klišejski opisi. Če držijo ali ne, pa v nadaljevanju.

Nekateri strokovnjaki trdno verjamejo, da vrstni red rojstva predstavlja dejavnik, ki značilno oblikuje otroka in vpliva na to, kakšen bo, ko bo odrasel. Določal naj bi namreč to, kako posameznik zaznava svet, kako se obnaša do drugih in kako se drugi obnašajo do njega.

Psihiater in psiholog Adler je bil prvi (ali vsaj najbolj uspešen), ki je oblikoval teorijo o vplivu vrstnega reda rojstva na osebnost. Adler je na primer trdil, da so prvorojenci šokirani, ko pride na svet naslednji otrok in si od tega nikoli ne opomorejo. Adler je otroke ločil v štiri skupine (prvorojenec/edinec, srednji otrok, kasneje rojeni otrok, najmlajši), za vsako od teh skupin pa naj bi veljale določene osebnostne lastnosti.

• Prvi otroci/edinci naj bi bili bolj organizirani, razmišljujoči, urejeni, analitični. Kot otroci uživajo v družbi odraslih, kasneje pa predstavljajo povezavo med starši in drugimi družinskimi člani. Ker gre za prvega otroka v družini, starši do njega gojijo visoka pričakovanja, hkrati pa so pri vzgoji bolj zaskrbljeni in prestrašeni. Za prvorojence in edince je bolj verjetno, da bodo v življenju uspešni, da bodo v šoli dobivali dobre ocene in v odraslosti prejemali višjo plačo. Na splošno pa so bolj zanesljivi, resni, zaskrbljeni, kritični in nagnjeni k perfekcionizmu.

• Srednji otroci naj bi bili najbolj “diplomatski”. Ker se nahajajo med sorojenci, pogosto usklajujejo težave in posredujejo pri reševanju le-teh. Z vidika osebnostnih lastnosti se jim pripisuje večja fleksibilnost. Zanje je značilno, da so bolj družabni, lahko pa tudi manipulativni.

• Kasneje rojene otroke (to so tisti, ki odraščajo v družinah z več kot tremi otroki) zaznamuje to, da je pred njimi vedno nekdo, s katerim se morajo boriti. Starši so pri njihovi vzgoji bolj sproščeni in manj strogi. V družini z večimi otroki kasneje rojeni otroci težijo k temu, da vzpostavijo lasten prostor. Lahko so uporniški, ustvarjalni, sprejemljivi in sproščeni. Nasprotno kot prvorojenci v šoli ponavadi ne blestijo in niso obsedeni z dosežki, običajno pa so uspešni v športu in umetnosti.

• Najmlajši otroci so prvorojencem najmanj podobni. Navajeni so, da se namesto njih odločajo drugi in tudi prevzemajo odgovornost namesto njih. Starši so na splošno do njih najbolj popustljivi. So zabavni in šarmanti, a pogosteje ekshibicionisti in bolj naduti. Zaradi potrebe po izpostavljanju vedo, kako se postaviti v ospredje.

Kot zanimivost naj omenim še rezultate, do katerih so prišli norveški raziskovalci, ki so ugotovili, da je za prvorojence značilna višja stopnja inteligentnosti kot za otroke, ki so rojeni kasneje, in sicer razlika v povprečju znaša 3 IQ točke. Do te razlike po njihovem mnenju prihaja predvsem zato, ker starejši otroci veliko pomagajo mlajšim pri razvoju s pomočjo učenja in spodobujanja pri vsakodnevnih nalogah.

Tile Adlerjevi opisi so sicer že precej stari, a potrebno je omeniti, da so do podobnih dognanj prišli tudi drugi strokovnjaki. Sulloway na primer trdi, da ima vrstni red rojstva močan in konsistenten učinek na naše osebnostne poteze. Tako izpostavlja, da so prvorojenci bolj dominantni, bolj natančni in skrbni, a manj odprti za nove ideje, če jih primerjamo z otroci, ki so v družini rojeni kasneje. Paulhus pa ugotavlja, da so otroci, ki so rojeni kasneje, bolj uporniški, odprti in sprejemljivi.

Če se kdo v teh opisih ne najde, je to povsem jasno. Moramo se namreč zavedati, da teh opisov ni mogoče enostavno posplošiti, saj vsak otrok predstavlja svojo zgodbo. Pri vplivu vrstnega reda rojstev je potrebno upoštevati tudi starostno razliko med otroci (če je razlika večja, so tudi interakcije med otroci drugačne), demografski in socialni status družine, spremembe v družini, število vseh otrok v družini … in še marsikaj. Poleg tega različne prelomnice znotraj družine, na primer zgodnja smrt katerega izmed staršev, ločitev ali ponovna poroka bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Kakorkoli že, rezultati različnih raziskav si glede vpliva vrstnega reda rojstva med seboj nasprotujejo, zaradi kritik pa naj bi prišlo tudi do hude krvi med raziskovalci.

Nekateri avtorji se namreč z vplivom, ki ga ima vrstni red rojstva na naše osebnostne lastnosti, ne strinjajo popolnoma. Kontroverzna Judith Rich Harris na primer trdi, da vrstni red rojstva sicer vpliva na nas, a z našimi osebnostnimi lastnostmi nima neposredne povezave. Zagovarja sicer teorijo, da ima vrstni red rojstva vpliv na naše vedenje, a tudi to le znotraj družine. Večino našega časa pa vendarle preživimo zunaj doma, na kar pa vzorci obnašanja v družini neposredno ne vplivajo.