Z novodobnim načinom življenja smo vse bolj izpostavljeni stresu in stresnim situacijam, kar se posledično pogosto odraža prav na našem zdravju. Že v 70. letih prejšnjega stoletja so različne raziskave opozorile na povezanost določenih tipov osebnosti z boleznijo oz. zdravjem, kar je vodilo do oblikovanja različnih teorij psihoimunologije. Opisani rezultati torej temeljijo na dognanjih o povezanosti osebnostnih potez in imunske odzivnosti, sami pa se odločite, v kolikšni meri jim verjamete.

Kot že omenjeno, so dobrih 30 let nazaj raziskave, ki so se ukvarjale s povezanostjo osebnostih lastnosti in zdravja, opozorile, da obstajata tako imenovana A in B tip osebnosti. Najprej so ugotovili, da so pri tipu A povišan krvni pritisk in srčna obolenja (vključno s srčnim infarktom=) 3x pogostejša kot pri tipu B.

A kakšna sploh sta tip A in tip B? Prej sem omenila, da se tip A od tipa B razlikuje v tem, da se pri slednjem srčna obolenja pojavljajo redkeje. A niso le zdravstveni indikatorji tisti, ki ju ločijo. Za tip A so na primer značilne osebnostne lastnosti kot visoka stopnja tekmovalnosti in ambicioznosti, agresivnost, nepotrpežljivost in nestrpnost. Opazni so tudi specifični načini čustvovanja, med katerimi prevladujejo razdražljivost, sovražnost, jeza in razburljivost. Poleg tega je pri njih mogoče opaziti mišično napetost, občutje stalnega pomanjkanja časa, glasno in hitro govorjenje, hitre in sunkovite kretnje, hitre in burne reakcije na stresne situacije, usmerjenost v dosežke, stalno napetost zaradi skrbi za realizacijo številnih obveznosti v roku in podobno. Po rezultatih raziskav je pri tipu A za vzrok bolezni najbolj kritična prisotnost sovražnosti (sovražnih misli, občutij in vedenj), saj je ta najmočneje povezana z izbruhom srčnih bolezni.

Po drugi strani pa so za tip B značilne nasprotne lastnosti oziroma nizka izraženost lastnosti, ki so značilne za tipa A. Tip B lahko označimo kot sproščene, umirjene in na splošno miroljubne osebe, ki stežka podlegajo hitro čustvom jeze. Po raziskavah sodeč so osebe tipa B manj dovzetne za različne bolezni. Kasneje so ugotovili, da tip A v resnici ni tako rizičen, kot so mislili in naj bi bil bolj je nevaren za tip B kot za svoje zdravje. A da ne bo zgledalo, kot da je nasprotno ravnanje rešitev, saj lahko vodi v začaran krog. Če namreč preveč potlačujemo sovražnost, se poveča rizičnost za tip C.

Tip C so odkrili nekoliko pozneje, in sicer gre za tip osebnosti, ki je prav tako v negativni smeri povezan z bolezniskimi stanji, in sicer kaže nagnjenost k raku. Zanj je značilno zanikanje in potlačevanje negativnih občutij ter zmanjšana zmožnost oziroma pripravljenost za izražanje negativnih čustev, npr. jeze, agresivnosti ipd. Tip C se ne želi (ali ne zna) postaviti zase in zaradi dobrih medosebnih odnosov svoja čustva pred drugimi raje skrije. Poleg tega je za tip C značilna pasivnost, obupavanje, socialna nevpadljivost in nasploh malo socialnih stikov, pohlevnost in občutja nemoči in nasploh nagnjenje k depresivnosti in skrajnemu pesimizmu. Prav zaradi potlačevanja predvsem negativnih čustev, ki se posledično kopičijo znotraj osebe, je tip C izrazito nagnjen k slabšemu imunskemu sistemu, kar so posredno povezali z nastankom rakavih obolenj, ima pa tudi višje tveganje za astmo, artritis in multiplo sklerozo.

Tovrstni pristop precej spominja na Galenove (Hipokratove) tipe temperamenta in ima kot vsaka tipologija določene omejitve. Najbolj se moramo zavedati tega, da je težko najti osebo, ki točno paše v določeno kategorijo. Večina med nami ima prevladujoče lastnosti enega tipa z dodatki ostalih. Tipi so opisani tako, da vključujejo ekstremne lastnosti, a za naše zdravje je najpomembnejše, da smo zmerni. Pa čeprav smo A, B ali C.