O spominu marsikaj že vemo, tudi tu sem o njem že pisala. In čeprav nam spomin nagaja tudi takrat, ko je to najmanj primerno (sedem njegovih grehov), je tako fascinanten, da mu brez težav lahko posvetim še kako objavo. Tokrat za spremembo bolj pozitivno obarvano.

Stare Grke je spomin tako navdušil, da so mu posvetili eno izmed boginj, in sicer Mnemozino. Kot bomo videli kasneje, prav iz njenega imena izhaja poimenovanje različnih tehnik, ki nam olajšajo pomnjenje. Grke pa je občudovanje spomina vodilo tudi do tega, da so se z njim intenzivno ukvarjali in prišli do spoznanja, da dober spomin sestavljata dva osnovna elementa, in sicer domišljija in asociacije.

Starejši kot smo, pogosteje se nam pojavljajo različne nevšečnosti, ki so posledica slabšega pomnenja. Če upoštevamo antična spoznanja, je to povsem razumljivo, saj večina izmed nas ni vajena uporabe fantazije pri vsakodnevnih opravilih, hkrati pa bolj malo vemo o naravi naših miselnih asociacij. Stvari pa si hitreje in bolje zapomnimo, če jih povežemo (asociacije) z nekim poznanim ali izmišljenim predmetom (z uporabo domišljije).

Najprej nekaj enostavnih načinov uporabe kombinacije asociacij in domišljije, ki vam bodo pomagali zapomniti si enostavne stvari:

• Barve: Uporaba barv izboljša naš spomin za 50% - priporoča se uporaba večjega števila barv, ki morajo biti čim bolj intenzivne.
• Fantazija: Naša domišljija je center našega spomina. Pri tem velja, da je pretiravanje ključ do uspeha. Naše mentalne predstave naj bodo ali gigantske ali ekstremno majhne - bolj absurdne in neverjetne bodo, lažje si jih bomo zapomnili.
• Gibanje: Čim bolj pogosto poskušajte doseči, da se vaše mentalne predstave gibajo. Gibajoči se objekti so običajno lažje zapomnljivi kot stoječi.
• Različni čuti: Okus, dotik, vonj, vid, sluh - bolj kot jih vključujemo v naše predstave, lažje si bomo stvari zapomnili. Če si na primer želite zapomniti, da morate v trgovini kupiti mandarine, boste to lažje priklicali, če si predstavljate, kako mandarina diši, če jo v mislih olupite, vanjo ugriznete in jo okusite ipd.
• Seks: Seks je en močnejših elementov in če ga lahko vljučite v svoje predstave, je to za vaš spomin precej koristno.
• Zaporedje in vrstni red: Pomembna sta predvsem zato, ker za dobro pomnjenje domišljija sama po sebi ni dovolj. Včasih si moramo namreč zapomniti množico informacij, naše mišljenje pa za lažje pomnjenje potrebuje dobro organizacijo. Uporaba zaporedij in vrstnega reda pomaga kategorizirati in strukturirati stvari na tak način, da kasneje do njih lažje dostopamo.
• Številke: Da pa je uporaba zaporedja in vrstnega red lažja, nam pomagajo številke.

Uporaba besed, vrstnega reda, zaporedij in številk je v domeni leve možganske polovice, uporaba domišljije, barv in gibanja pa funkcija desne hemisfere. Na ta način se poveča sodelovanje med levo in desno hemisfero, s tem pa se ne izboljša zgolj naše pozabljanje, temveč se poveča tudi naša ustvarjalnost, splošno miselno delovanje in asimilacija novega znanja obstoječemu.

Zgoraj omenjene tehnike so uporabne, ko si moramo zapomniti bolj enostavne stvari, npr. kaj moramo kupiti v trgovini ali ko moramo na izpitu nekaj našteti. A drugače je, ko se naš spomin slabša zaradi staranja. Takrat nam lahko pomaga kateri izmed spodnjih trikov:

1. Pozornost: Tistemu, kar si moramo zapomniti oziroma česar se moramo naučiti, posvetimo dodatno pozornost. Čeprav se to sliši nekoliko za lase privlečeno, je, če imamo veliko obveznosti in nalog, težko biti neprestano pozoren. Prav pozornost je namreč ključnega pomena pri izboljšanju spomina.
2. Emocionalnost: V naš spomin so bolj vtisnjeni dogodki, ki imajo za nas močno čustveno vrednost (vendar ne pretirano stresno). Osredotočenost na točno določeno emocijo, ki smo jo doživljali med npr. dogodkom, nam bo pomagala bolje zapomniti si trenutek.
3. Osredotočenost na pomnjenje: S tem ne mislim na pozornost na dogodek, ki si ga želite zapomniti, temveč na način, kako in kdaj si bolj ter pod katerimi pogoji si manj zapomnite. Prepoznajte torej pozitivne in negativne vplive na vašo sposobnost pomnjenja.
4. Motivacija: Ko smo za nekaj visoko motivirani, je manj verjetno, da bomo to pozabili storiti. Motivacija namreč generira stopnjo pozornosti, kar vodi do dobrega priklica  Če pa za nekaj  nikakor niste motivirani, a si morate to vseeno zapomniti, se poskušajte osredotočiti na to, zakaj si morate zapomniti, poskusite povezati zadevo z nečim pozitivnim ali enostavno - ponavljajte.
5. Mnemotehnike: Obstaja cel kup tehnik, ki nam olajšajo pomnjenje različnih seznamov, na primer uporaba asociacij, povezav med različnimi predmeti ali uporaba rim.
6. Drobljenje: Deljenje velikega števila informacij na manjše dele ali v različne kategorije izboljša tako učenje kot priklic. To je super za pomnjenje številk ali dolge kače informacij. Seveda pa vključuje zavesten napor in določene količine vaje.
7. Počasi se daleč pride: Starejše osebe se lahko naučijo enako količino informacij kot mlajše, le da zaradi upočasnjenega prenosa informacij v možganih potrebujejo več časa. Za to je pri učenju pomembno, da si pustimo dovolj časa za pomnjenje vseh informacij.