Trenutno smo sredi prazničnih dni, ki pri nekaterih zbujajo občutke sreče in veselja. Za druge pa je to čas, ki za mnoge predstavlja neprijetno obdobje. Če sodite v prvo skupino, si slednjega verjetno ne morete niti predstavljati, a žalost, strah in druga manj prijetna čustva so med prazniki precej pogosta.

Božično-novoletno obdobje velja za čas, ki ga posvetimo najbližjim, družini, prijateljem. Po drugi strani pa je to eno izmed najbolj stresnih obdobij. Zaradi izrazitega socialnega pritiska se povečajo občutki izoliranosti, osamljenosti, poraste pogostost depresivnih občutij in negativne misli se namnožijo. Posledica tega je, da število depresivnih posameznikov značilno naraste prav v tem prazničnem času.

Depresija je v zadnjih desetletjih postala najpogostejša duševna bolezen; po različnih ocenah namreč vsak peti posameznik vsaj enkrat v svojem življenju doživi depresijo. Med osnovne znake depresije sodijo spremembe v prehranjevalnih in spalnih navadah, občutki brezupnosti in nemoči, manj interesa za običajne aktivnosti in hobije, manj energije in povečana utrujenost, pojavijo se samomorilne misli in splošna sprememba vedenja (zdi se nam, da oseba ni več ista).

Pomembno je, da ločimo običajno utrujenost, stres in slabo voljo od klinične depresije, pri čemer je osnovna razlika, da pri slednji znaki trajajo več tednov. Raziskovalci so celo odkrili poseben tip motnje razpoloženja, ki je povezana z letnim časom/prazničnim obdobjem, in sicer Seasonal Affective Disorder (SAD). Gre za posebno vrsto depresije, ki je pogostejša v tem času, najverjetneje tudi kot posledica pomanjkanja dnevne svetlobe.

Kaj pa poleg pomanjkanja svetlobe še vpliva na naše negativno razpoloženje? Božično-novoletni čas je še posebej težaven tudi zato, ker se zdi, da so vsi ostali veseli, srečni, kar pušča tiste, ki to niso, še bolj osamljene in diskriminirane. Prav prazniki prinašajo tudi nerealistično predstavo idealne družine, kar vzbuja občutke napetosti in poveča konflikte med družinskimi člani. Povod za ekstremna emocionalna nihanja pa je tudi pretirano hranjenje in pitje, kombinirano z nezadostno količino spanja.

Poleg tega gre za čas, ko moramo uskladiti številne obveznosti – od službe do socialnih obveznosti, od nakupovanja in zavijanja daril do okraševanja, od zabav do povečanih izdatkov. Vse to je mogoče na prvi pogled manj opazno, a skupek opisanih dejavnikov vodi v intenziven porast tako fizičnega kot psihičnega stresa.

Za konec še nekaj nasvetov, kako se spopasti z zahtevami praznikov. Poskušajte biti obkroženi s pozitivnimi ljudmi, ki vas opogumljajo in dajejo upanje. Alkoholna pijača ali dve lahko pomagata, da se boste sprostili in se razveselili, vendar ne pozabite, da alkohol v prevelikih količinah simptome depresije le poslabša. Naj vas ne bo strah ali sram govoriti o tem, pri depresiji namreč lahko dober poslušalec veliko pripomore k boljšemu počutju. Poskrbite zase. In ne pozabite, da prazniki trajajo slaba dva tedna, že kmalu se bodo stvari vrnile na stare tire.

In še namig za vse tiste, ki v praznikih neizmerno uživate in jih zajemate z veliko žlico – bodite pozorni tudi na tiste, ki jim je to obdobje manj pri srcu, na tiste, ki so v preteklem letu doživeli manj prijetne izkušnje in jih povabite k sebi. Praznujte skupaj in jih spomnite, da upanje umre zadnje.