Ena izmed pogostih psihofizičnih bolezni zadnjih let, ki pa je glavna klasifikacija ne uvršča med duševne bolezni, je burnout ali sindrom izgorelosti. Gre za izraz, o katerem se mnogo govori, malo manj ve in zato pogosto zamenjuje s sorodnimi pojavi - (kronično) utrujenostjo, depresijo in še marsičem.
Verjetno si ni težko predstavljati, kako je, ko je človek psihično in fizično popolnoma izčrpan. Pri tem ne govorimo o le utrujenosti, ki se pojavi po dolgotrajnem fizičnem delu, temveč splošni izčrpanosti posameznika. Opis bi se bral recimo takole: Vsak vaš dan je slab dan. Razmišljanje o vašem delu ali zasebnem življenju se vam zdi popolna izguba časa in energije. Neprestano ste izčrpani. Večino dneva preživite z delom na stvareh, ki se vam zdijo popolnoma nepotrebne, odvečne. Zdi se vam, da se nič ne spremeni, ne glede na to, kaj storite. Prav tako imate občutek, da nihče ne ceni vas in/ali vašega dela.
Se sliši znano?
Pogosto se sliši, da se burnout pojavi pri tistih, ki neprestano delajo v stresnih razmerah. Seveda se lahko pojavi tudi pri teh, a v tem primeru gre za kronični stres. Izgorelost se namreč lahko pojavi pri vseh ljudeh, ne glede na njihov poklic, čeprav so jo v preteklosti povezovali predvsem s težavnim službenim delom (še vedno pa velja, da se najpogosteje pojavlja pri zdravnikih). V Sloveniji so na primer visoko stopnjo izgorelosti ugotovili med drugim tudi pri dijakih in študentih. Tako ni presenetljivo, da vzrok ni nujno le naporno, stresno delo, temveč se izgorelost lahko pojavi tudi kot posledica težavnih medosebnih odnosov, bolezni v družini, skrbi za ostarelega starša …
Burnout je torej stanje čustvene, mentalne in fizične izčrpanosti. Pojavi se, ko je oseba preobremenjena, posledica daljših zahtevnih obremenitev pa je, da se oseba ne more več soočati z vsakdanjimi zahtevami. Burnout se ne zgodi čez noč, saj je logično, da burnout oziroma izgorelost predstavlja končno stanje, do katerega pripelje proces izgorevanja. Prav zato, ker izogrevanje poteka dlje časa in po različnih fazah, ga je mogoče opaziti in pravočasno ukrepati. Seveda pa vas lahko, če na znake niste pozorni, neprijetno preseneti.
Na proces izgorevanja opozarjajo naslednji znaki oziroma simptomi:
Fizični znaki/simptomi:
Psihični znaki/simptomi:
Vedenjski znaki/simptomi:
Burnout običajno poteka po naslednjih fazah:
1. faza: oseba je neprestano utrujena, a se tega pogosto niti ne zaveda
2. faza: oseba je še vedno zelo utrujena, vendar se hkrati počuti utesnjena, pojavijo se opisani znaki. Včasih oseba zamenja svoje okolje (npr. službo), a kar je ključnega pomena - njene navade ostanejo nespremenjene
3. faza: pojavi se burnout – psihofizični zlom. Glavni posledici sta izguba energije in depresija, občutki odpora, napadi jeze, poveča se dovzetnost za različne bolezni (srčno kap, poslabšan imunski sistem …)
Kot omenjeno, so simptomi burnouta precej skriti in jih zlahka zamenjamo s simptomi drugih bolezni. A prav zato, ker se burnout razvija počasi, nam omogoča, da ga pravočasno zaznamo. Proces izgorevanja je problematičen tudi zato, ker bistveno zmanjša našo produktivnost, nam izpije energijo in nas pusti popolnoma nemočne, cinične in brez upanja.
In kako preprečiti/se soočiti z burnoutom? Pomembna je že začetna stopnja - ozaveščenost, to, da prepoznamo znake, ki opozarjajo na proces izgorevanja. Pomembno je tudi to, da znamo uravnavati stres ter zgraditi odpornost tako, da poskrbimo za fizično in psihično zdravje. Nenazadnje pa je dobro tudi, da znamo poiskati pomoč, ko je to potrebno.
WP Cumulus Flash tag cloud by Roy Tanck requires Flash Player 9 or better.
Posting tweet...
1 x komentirano for "Sindrom izgorelosti"
Glej ga, sindrom izgorelosti, še med naključnim brskanjem po blogih me ne pusti na miru.
Nikoli si ne bi mislil, da me bo zadel, a po seznamu simptomov, bi lahko pol leta nazaj naredil kljucice na skoraj vseh postavkah. Še posebej psihičnih - izguba motivacije, občutek neuspeha, dvom vase - stvari, ki jih zase nikoli ne bi pričakoval.
Zame je bil odkrit burnout (če se prav spomnim, sem se med še enim naključnim brskanjem precej našel v članku o tem, tokrat na wikipediji) končni signal, da sem se spravil v psihoterapijo. Kot praviš, ozaveščenost in spremljanje znakov je zelo pomembno. Meni je pomagalo, da znam zdaj proces izgorevanja čimbolj zatreti že v samem začetku. Čeravno to, da poskrbimo za fizično in psihično zdravje, ni ravno trivialna naloga.
Komentiraj