Danes se bomo vrnili dobrih 160 let v preteklost in spoznali neverjetno zgodbo Phineasa Gagea in njegove nesreče. Gre namreč za enega prvih in neposrednih primerov o tem, kako poškodba glave vpliva na osebnostne spremembe.

Phineas Gage je bil 25-letni mladenič, ki je vse do usodnega 13. septembra 1848 živel običajno življenje. Zaposlen je bil kot vodja skupine delavcev, ki so pripravljali teren za postavitev železniških tirov. Njihova naloga je bila, da izravnajo teren tako, da razstrelijo skalnata področja. V skale so zvrtali luknje, vanje natlačili razstrelivo, ga zasuli s peskom in nato sprožili eksplozijo. Tistega dne pa se je zgodila nesreča.

Zaradi nepazljivosti je eksploziv predčasno razneslo in železno palico je iz luknje odneslo v zrak. Palica je odletela direktno v Phineasa Gagea, ki je stal v neposredni bližini, in ga zadela v glavo. Vstopila je skozi  levo ličnico, mu prebila lobanjo ter izstopila skozi zgornji del glave. Palico, težko 6 kilogramov, dolgo približno meter in s premerom treh centimetrov, so našli nekaj deset metrov stran, umazano s krvjo in delci možganov.

Phineas je udarec presenetljivo dobro prenesel, saj je le nekaj minut po nesreči lahko normalno hodil in govoril. Lokalni zdravnik mu je rano očistil, nekoliko naravnal premaknjene lobanjske kosti in na rano dal obvezo. Phineas kirurško ni bil nikoli zdravljen.

Po nekaj dneh se je Phineasu rana zagnojila, padel je v komo in njegova družina se je že pripravljala na pogreb. A rano so zdravniki nato ustrezno očistili in Phineas je skoraj popolnoma okreval.

Kljub navidezni sreči pa se zgodba ni končala brez posledic. Čeprav so zdravniki zapisali, da jo je Gage odnesel brez resnih posledic, so njegovi bližnji kmalu začeli čutiti drastične posledice nesreče.

Phineas, ki je bil pred nesrečo en najbolj pridnih, prijaznih, zanesljivih in vestnih delavcev, po nesreči službe ni več dobil. Osebnostne spremembe, ki so bile posledica nesreče, so bile prehude. Iz osebe, ki so ji sodelavci lahko zaupali, je postal oseba, ki se je vedla popolnoma nepredvidljivo. Iz potrpežljivega in mirnega človeka se je spremenil v nepotrpežljivega, nespoštljivega, prostaškega moškega. Veliko in glasno je preklinjal, bil je razdražljiv, agresiven, nezainteresiran, ni zmogel nadzorovati svojih čustev in želja. Postal je oseba, ki je njegovi bližnji niso več spoznali.

Phineasu je palica poškodovala frontalni (prednji) možganski reženj, kar je vplivalo na socialne spretnosti Phineasa Gagea. Čeprav so ostale njegove motorične in umske sposobnosti enake kot pred nesrečo, je bila posledica poškodbe frontalnega režnja popolna izguba socialne inhibicije, kar se kaže kot neprilagojeno vedenje. Frontalni reženj je namreč med drugim odgovoren za nadzor čustev, misli in vedenja ter močno vpliva na osebnost.

Za nevropsihologijo je njegova zgodba izjemnega pomena, saj je v tistem času prinašala pomembna dognanja. Takrat so se šele začeli ukvarjati s tem, da so določeni deli v možganih povezani z določenimi funkcijami in posledično tudi s tem, da so možganske poškodbe v povezavi s psihopatološkimi težavami. Nesreča Phineasa Gagea je pokazala, da je frontalni možganski reženj pomembno povezan s socialnimi funkcijami, kar so kasneje izkoriščali za lobotomijo in na ta način poskušali rešiti nekatere mentalne težave. Danes zdravljenje tovrstnih poškodb poteka na bistveno bolj učinkovit način, a se osebe, ki imajo zaradi poškodb glave osebnostne težave, še vedno soočajo s številnimi težavami.