Ne vem, kako je z vami, ampak jaz imam zadnja leta težave s pozornostjo. Vse večkrat se mi dogaja, da med gledanjem filma čekiram Twitter, branje knjige prekinjam s preverjanjem maila in težko preberem članek, ne da bi vmes odprla Facebook. Tudi med pisanjem tega teksta malo chatam, si pripravljam čaj, jem čokolado in pogledujem na TV.

Vsak dan nas obkrožajo številni dražljaji, informacije, ideje, čustva in na vso to kopico dražljajev se ne moremo odzvati. Dražljaje zato neprestano selekcioniramo in se osredotočamo zgolj na izbrane. A to, čemur posvečamo pozornost, pravzaprav oblikuje naše življenje in nas same.

Pozornost je pravzaprav usmerjenost in osredotočenost na posamezen predmet, dogodek, idejo, dejavnost. Matej Tušak, športni psiholog, ki se pri psihološki pripravi športnikov intenzivno ukvarja tudi s pozornostjo, pozornost primerja z žarometom, “ki je v naši glavi, mi pa smo tisti, ki aktivno osvetljujemo, snemamo in režiramo, kar smo izbrali oziroma posneli. Svetlobni žarek žarometa v skladu z našo željo oziroma potrebo osvetljuje natanko tisto, kar nas zanima.” Koncentracija ima še nekoliko ožji pomen kot pozornost in pomeni pozornost, usmerjeno v dojemanje in oblikovanje zaznavnih miselnih vsebin.

Pozornost je dinamičen proces, ki se neprestano spreminja in je odvisen od mnogih mnogih dejavnikov. Tako nas na primer omejujeta obseg in trajanje pozornosti, na katera vplivajo motiviranost posameznika, starost, ostali dražljaj (npr. hrup, vreme) … Tudi čustva vplivajo na našo pozornost in jo lahko bodisi povečajo bodisi zmanjšajo. Zaradi vseh opisanih in neopisanih dejavnikov popolno koncentracijo, tj. stanje, ko smo osredotočeni na samo eno stvar, vse ostale misli pa pri tem izključimo, težko dosegamo brez učenja in vaje.

Če smo dobro izurjeni, lahko pozornost ustrezno prestavljamo – iz dejavnosti, s katero se trenutno ukvarjamo, na stvari, ki vskočijo in potrebujejo naš input. A pri tem ne smemo zamenjevati raztresenosti in distrakcij s prestavljanjem pozornosti – pri slednjem so premiki pozornosti posledica zgolj naše volje.

Pozornost pa od nas zahteva tudi energijo. Bolj kot je pozornost intenzivna, krajši čas lahko ostane na takšni ravni. Visoka koncentracija pozornosti je povezana z ogromno porabo mentalne energije, ki pa je seveda omejena.

Na pozornost poleg  vseh ostalih dejavnikov vpliva tudi naš način življenja – hiter tempo in potreba po preklapljanju med različnimi dejavnostmi (pogosto imenovana tudi multi-tasking). Izjemen tehnološki napredek nam prinaša  probleme, ki se kažejo tudi v težavah z ohranjanjem pozornosti.

Zadnje raziskave kažejo, da imajo otroci, ki več časa preživijo pred TV ali računalniškimi igrami, pogosteje težave s pozornostjo. In čeprav je jasno, da so vzroki za motnje pozornosti v večji meri genetske narave, imajo tudi okoljski dejavniki vpliv na porast teh težav. Motnje pozornost so danes npr. 10 krat pogostejše kot 20 let nazaj. Pri tem so interpretacije ter razpravljanja o vzroku in posledici različne, a vprašanje, ali s tem izginjajo naše sposobnosti za globoko, trajno pozornost, ostaja odprto.

Potrebnih bo še nekaj let in nekaj raziskav, da bomo ugotovili, kaj je vzrok in kaj posledica. Za boljšo pozornost pa nič kaj drastični nasveti: paziti je potrebno na svoje zdravje (ustrezno prehranjevanje in telovadba sta prava izbira), negovati medosebne odnose in ostati čim dlje mentalno aktiven.