Najbrž se marsikomu postavi vprašanje, kje se konča erotika in začne pornografija. Meja je seveda zabrisana, a v grobem gre pri erotiki gre za ti. estetsko prikazovanje seksualnosti, medtem ko gre pri pornografiji za filmska, vizualna ali druga dela, namenjena izzivanju spolnega vzburjenja.

Z dostopnostjo in pogostostjo uporabe interneta se posledično veča tudi dostopnost do pornografije. Pornografske vsebine so zastonj dostopne na vsakem koraku in enostavno na voljo praktično komurkoli, tudi otrokom. Pornografija ne cveti le kot biznis, ampak postaja poleg dostopnosti tudi vse bolj sprejemljiva.

In zakaj je pornografija sporna in vredna psihološkega razmisleka?

Enostavna in neselektivna dostopnost pornografije je kritična predvsem za obdobje odraščanja. S pornografijo se ponavadi prvič soočimo v obdobju mladostništva, ko spolno dozorevamo in informacije šele nabiramo. Konzumacija pornografije je sprejemljiva, dokler gre za prehodno obdobje, torej obdobje, ko se posameznik išče informacije, raziskuje in se “uči”. Problem nastane, ko se pornografija iz začasnega obdobja spremeni v stalnico.

Dlje časa kot se oseba nahaja v fantazijskem svetu pornografije, težje vzpostavi prehod iz fantazije v realnost, kar jo v skrajnem primeru lahko privede tudi v odvisnost. Odvisnost od pornografije pa med drugim vpliva na okrnjeno možnost vzpostavitve in ohranjanja medosebnih odnosov. Kot pri vseh ostalih odvisnostih tudi tu velja, da ne vpliva le na osebo, ki je zasvojena, pač pa preko njenega delovanja v družini in okolici tudi na ostale, ki so ji blizu.

Pornografija pa odpira tudi polemike, ki vplivajo na razoj in stanje v družbi. Če v zakup vzamemo izključno heteroseksualne odnose, je slabost pornografije ta, da vzpostavlja napačna prepričanja o moških, ženskah in medčloveških odnosih. Dejstvo je, da je v večini pornografskih vsebin ženska objektificirana, kar pomeni, da nastopa kot predmet, ki je drugim na razpolago. Podrejeni položaj ženske sporoča, da je to, da je ženska zgolj objekt, ki je vedno na voljo, popolnoma v redu, hkrati pa predvideva, da je spolnost aktivnost, ki je osredotočena na to, kaj moški “naredi” z žensko. Ponavljajoča se izpostavljenost vedno enakemu sporočilu vpliva na zaznavanje in oblikovanje odnosa do ženskega spola, kar se odraža tudi vsakodnevnih dejanjih.

Izpostaviti velja tudi prisotnost prikazov nasilnih vsebin, scen, v katerih so ženske zlorabljene, izkoriščene in priazdete na različne načine. Pornografske vsebine, povezane z nasiljem, prispevajo dodaten košček v mozaik ostalih nasilnih vsebin, ki jih konzumiramo preko spleta. Ponovljena izpostavljenost nasilnim seksualnim vsebinam pa nenazadnje povzroči tudi neobčutljivost, tolerantnost in zmanjšano emocionalno reakcijo do spolnih zlorab.

Kot pika na i pa so s pornografijo tesno prepletene tudi različne psihične motnje seksualnosti, nekatere drugim nemoteče, nekatere pa kazensko prepovedane, kot na primer pedofilija, ki je, podobno kot večina ostalih motenj, povezana strahom pred zavrnitvijo.

Za konec pa še odgovor na vprašanje, zakaj je pornografija tako priljubljena. Pri pornografiji ni (za razliko od resničnega življenja) nobene kritike o nastopu moškega. Nasprotno od dejanske spolnosti, ki zahteva “delo”, tu vse poteka po scenariju in je popolnoma predvidljivo. Spolni odnosi so enostavni, zavrnitev ni, ženske so vedno pripravljene zadovoljiti moškega. Vloga moškega je avtoritativna, vanj nihče ne dvomi, ženska pa služi kot objekt, ki je moškemu podrejen. Skupna točka večine pornografskih vsebin pa je tudi želja moškega po nadzoru in moči.