Jezo smo na tem blogu že enkrat omenili, in sicer smo ugotovili, da je jeza eno izmed osmih osnovnih človekovih čustev. Jeza je torej popolnoma normalno in običajno tudi zdravo osnovno čustvo. Toda tisti trenutek, ko jeze ne moremo več kontrolirati in postane destruktivno čustvo, se pojavijo številni problemi – tako v službi, kot v osebnih odnosih, tovrstna oblika jeze pa na splošno negativno vpliva na kvaliteto našega življenja.

(more…)

Če že govorimo o laganju in resnici, je prav, da se vsaj pri prvem zadržimo nekoliko dlje. Obstaja več vzrokov, zakaj ljudje lažemo. Med najpogostejšimi je strah, ki je pogost predvsem v otroštvu, ko se na primer staršem zlažemo zato, da ne bomo kaznovani. Lažemo pa tudi zato, ker sicer ne dobimo tega, kar si želimo, če nekaj povemo po resnici. Tudi to izhaja še iz otroških dni, ko se staršem zlažemo, da smo napisali domačo nalogo, saj drugače ne bi smeli gledati televizije. Če se oseba neprestano boji in se posledično zaradi strahu pogosto laže, obstaja velika verjetnost, da se laganje spremeni v vedenjski vzorec in preide v navado, česar se kasneje človek zelo težko znebi.

(more…)

Napadi panike naj bi, podobno kot ortoreksija, sodili med težave, ki so še posebej prisotne v zadnjih letih. Kaj pa napadi panike (panic attacks) sploh so?

Pri napadu panike gre za doživljanje občutkov groze, ki se pojavijo nenadoma, brez opozorila in brez nekega jasnega vzroka. Te epizode se lahko pojavijo kadarkoli, tudi med spanjem (med spanjem so sicer redkejše, vendar se pri večini ljudi, ki doživljajo napade panike, le-ti pojavijo tudi med spanjem). Oseba, ki doživi napad panike, lahko zaradi podobnih simptomov meni, da je doživela srčni napad. Po podatkih sodeč naj bi 25% ljudi, ki obiščejo zdravnika zaradi bolečine v prsih, dejansko doživelo napad panike.

(more…)

Ko omenimo motnje hranjenja, večina takoj pomisli na anoreksijo in/ali bulimijo. Predvsem zato, ker sta ti dve motnji hranjenja najbolj poznani, najbolj razširjeni, poleg kompulzivnega prenajedanja pa tudi tisti motnji hranjenja, ki sta dejansko klasificirani v sistemu duševnih boleznih (obstaja klasifikacija duševnih motenj, ki jo redno revidirajo – zadnja veljavna je sicer iz leta 1994 – DSM-IV oz. Diagnostic and statistical manual of mental disorders). Kljub temu da na prvi pogled delujejo kot telesne motnje (navzen se kažejo v obliki telesnih znakov), sodijo motnje hranjenja med duševne motnje, saj so vzroki tem težavam notranji; običajno gre za različne čustvene stiske. O anoreksiji, bulimiji in kompulzivnem prenajedanju je bilo že veliko povedanega in napisanega, izčrpen opis vsake izmed njih pa si lahko preberete na spletni strani Muze, svetovalnice za motnje hranjenja (anoreksija, bulimija in kompluzivno prenajedanje).  V zadnjem času se vedno pogosteje pojavlja tudi nova, uradno sicer še ne indeksirana motnja (kot duševno motnjo jo lahko pričakujemo v izdaji DSM-V, ki jo načrtujejo leta 2012), in to je ortoreksija ali obsedenost z zdravo prehrano.

(more…)

Napisati nekaj novega ali drugačnega o bipolarni motnji je težko, predvsem zato, ker bipolarna motnja sodi med bolj razširjene duševne motnje in je o njej že veliko povedanega. Tako je na primer na Wikipediji izvrsten in izčrpen opis bipolarne motnje, ki zajema skoraj vsa področja te bolezni. Kljub temu bom poskušala na kratko osvetlit bolezen in izpostaviti nekaj zanimivosti, ki so nekoliko manj poznane.

Bipolarna motnja, ki je bila do nedavnega bolj znana pod imenom manična depresija, spada med motnje razpoloženja. Pri bipolarni motnji gre za običajno ciklično pojavljanje depresivnih in/ali maničnih stanj, kar pomeni, da se pri posamezniku izmenjujejo stanja depresije in manije, lahko pa prihaja samo do maničnih faz. Bipolarno motnjo prav zaradi izmenjavanja depresivnih in maničnih faz pogosto imenujemo tudi bolezen dveh obrazov.

(more…)