Za ocenjevanje stališč, odnosov in vrednot ljudi včasih potrebujemo le nekaj sekund. Čeprav obstaja več raziskav, ki potrjujejo, da lahko v zelo kratkem času podamo precej natančne in zanesljive ocene o osebnostnih lastnostih drugih ljudi, se pogosto tudi opečemo. Kakorkoli že, pri ocenjevanju zunanjosti je zadeva veliko bolj preprosta – privlačnost fizičnega izgleda osebe namreč ocenimo takoj (se pa seveda kasneje naš odnos lahko spremeni).
Verjetno ste že slišali za primer Kitty Genovese, ki je bila 13. marca leta 1964 zabodena do smrti. Kitty je bila 28-letna ženska, zaposlena kot bar managerka v enem izmed barov v New Yorku. Ko se je tistega dne nekaj po 3. zjutraj vračala domov, jo je na 30 m dolgi poti od parkirišča do njene stanovanjske hiše napadel neznanec, ki je bil pozneje identificiran kot Winston Moseley. Moseley jo je večkrat zabodel v hrbet. Njeni kriki so prebudili nekaj njenih sosedov, ki so pogledali skozi okna svojih stanovanj, a na situacijo niso odreagirali. Šele čez nekaj trenutkov je en izmed opazovalcev napadalca pozval, naj pusti dekle pri miru, in napadalec se je umaknil. Toda že po nekaj minutah se je vrnil in žensko ponovno napadel. Šele ko jo je tretjič napadel, je en izmed sosedov poklical policijo.
Napačno pričanje očividcev je vsaj v ZDA en glavnih razlogov za napačne obtožbe potencialnih storilcev kriminalnih dejanj. Človeški faktor ima velik vpliv na končne odločitve porote in sodnikov in prav zaradi nezanesljivosti percepcije in spomina ljudi in posledično napačnih odločitev so se številni raziskovalci posvetili preučevanju zanesljivosti očividcev.
Zadnjih nekaj mesecev je minilo v znamenju pogostih obiskov britanske prestolnice (pa ne mojih, da se razumemo) in posledice se jasno kažejo – v pomanjkanju prostora za knjige. Ena izmed novih pridobitev je tudi knjiga z naslovom Elephants on acid, ki opisuje številne bizarne eksperimente v zgodovini človeštva. Med kolebanjem, ali je pisanje o tem, kako prisotnost drugih ljudi vpliva na to, koliko časa potrebujemo, da pričnemo z lulanjem, smiselno ali ne, sem se raje odločila za naslednji eksperiment, ki pravzaprav sploh ni tako bizaren.
Pred kratkim sem na TED talks zasledila posnetek predavanja gospoda Daniela Pinka, ki se v svojem raziskovalnem delu ukvarja z motivacijo in nagrajevanjem. Posnetek je vreden ogleda predvsem zato, ker poskuša osvetliti določena področja motivacije, ki so že nekaj let razkrita, a žal zanemarjena. A najprej nekaj o motivaciji.
WP Cumulus Flash tag cloud by Roy Tanck requires Flash Player 9 or better.
| M | T | W | T | F | S | S |
|---|---|---|---|---|---|---|
| « Nov | ||||||
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | ||
| 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 |
| 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 |
| 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 |
| 27 | 28 | 29 | ||||