Očitno bo letošnje poletje, vsaj kar se vremena tiče, bolj kot ne kislo. Ko nam narava tako zagode, da iz stanovanja najraje ne pomolimo niti nosa, je odlična izbira ogled kakega filma ali serije. Da pa vse skupaj ni stran zabrisan čas, je odlično, če se lahko ob tem še kaj novega naučimo.
Ko sem malo brskala po vsebinah bloga, ki so najpogosteje “klikane”, ter spremljala ključne besede, ki naključne bralce privedejo sem, mi je kaj kmalu postalo jasno, da je neverbalna komunikacija tema, ki ljudi pritegne in v njih zbuja zanimanje. Poleg tega imam rada, da so moji bralci aktivni, saj zgolj od površnega branja ljudje manj odnesemo - veliko več si zapomnimo, če smo v dejavnost vključeni. Zato se bomo danes s preizkusili v prepoznavanju čustev. V očeh.
Pred nekaj dnevi sem kot običajno v nabito polni trgovini čakala v vrsti na blagajni. Čakanje se je vleklo v nedogled, za mano pa je stal gospod, ki mi je dihal za ovratnik. Dobesedno. Ko sem stopila korak naprej, se je za korak naprej premaknil tudi on. Premaknila sem se še za naslednjega pol koraka, gospod pa za mano. Počasi mi je zmanjkalo maneverskega prostora, saj nisem hotela riniti v gospo, ki je stala pred menoj. Gospodu pa očitno ni bilo jasno, da se počutim nelagodno, če stoji le nekaj centimetrov za mojim hrbtom.
WP Cumulus Flash tag cloud by Roy Tanck requires Flash Player 9 or better.
Posting tweet...