To, da denar ne reši vseh težav, je že znano dejstvo. Kljub temu se mnogi tega ne zavedajo ali le ne želijo verjeti. Še vedno med nami kroži splošno prepričanje, da obstaja povezava med dobrim finančnim stanjem in dobrim počutjem. Več denarja pomeni, da si lahko izpolniš več želja, izpolnitev želja pa pomeni srečo. Nov računalnik in mobilni telefon? Nov avto? Potovanje v daljne kraje? Vse to postane hitro in enostavno uresničljivo, če imamo denar. Ostaja pa vprašanje - ali nas to tudi dejansko osreči?
Spomin je kul, saj lahko z njegovo pomočjo ob slabem dnevu na dan prikličemo lepše trenutke. Spomin pa nas velikokrat tudi pusti na cedilu. Lahko nas spravi v zadrego, ko na cesti veselo pozdravimo neznanca, ker smo prepričani, da je naš učitelj tenisa. Kljub temu nas spomin odlikuje, saj nam praktično omogoča vsakdanje življenje. Brez njega bi bili izgubljeni.
Zanimiva je primerjava spomina z govoricami. Ko raziskujemo preteklost, se trenutki nikoli ne vrnejo v pravi obliki, ampak se, podobno kot govorice, pojavijo v neki okrnjeni, prirejeni obliki. Obrazi se zabrišejo, imena zamenjajo, besede poenostavijo. Včasih tako zelo, kot da nas tam sploh ni bilo.
Verjetno se lahko marsikdo brez težav postavi v mojo vlogo, če opišem le nekaj minut današnjega delovnega dne: S polno paro delam na projektu, ki ga je potrebno zaključiti do petka. Kot da kratek časovni okvir ni dovolj, me prvič zmoti mama, ki želi izvedeti, kako se v Wordu obrne list. Na hitro odprem Word, poiščem in ji razložim. Nato se spet vrnem nazaj na projekt, ko me že kliče tajnica in želi vedeti vir slik v mojem članku. Vmes pozabim, kje sem ostala in začnem še enkrat od začetka. Nato me zmoti sodelavka, ki me prosi za pomoč. Avtomatsko odgovorim, da ji brez problema pomagam. Ko mi razloži težavo že do polovice, se zavedam, da je ne poslušam, ker sem enostavno preveč skoncentirana na svoje delo. Zato se odmaknem od računalnika, jo poslušam in ji pomagam. Nato me po treh minutah dela zmoti mail z vabilom na prezentacijo, ki jo moram potrditi (seveda preveriti, če imam takrat čas), čez deset minut pa moram biti na sestanku. Ker skušam čas kar se da izkoristit, poskušam vse te opravke v največji meri opravit med “mojim delom”. Multitasking? Zagotovo. Kaj pa končni rezultat? Zadeva, ki bi jo morala opraviti v dveh dneh, ne bo končana prej kot v štirih. Hm …
Tole je že 13. objava na blogu, jaz pa še vedno nisem niti z besedo omenila inteligentnosti. Ali intelektualnih sposobnosti. Ali česarkoli, povezanega s to tematiko. Pa čeprav gre, sodeč po vsemu prahu, ki ga omemba inteligentnosti določenih posameznikov pogosto dvigne, za izredno privlačno področje. No, ampak tudi tokrat bo o inteligentnosti govora le posredno - rada bi vam namreč predstavila neločljivo povezan del inteligentnosti, tako enostaven, a prepogosto spregledan in zapostavljen. Pa spoznajmo mentalno hitrost.
Poglejte lika na spodnji sliki:
Katerega izmed njiju bi poimenovali bouba in katerega kiki? (besedi nimata nobenega pomena, ampak služita samo za preizkus)
WP Cumulus Flash tag cloud by Roy Tanck requires Flash Player 9 or better.
Posting tweet...