Verjetno se lahko marsikdo brez težav postavi v mojo vlogo, če opišem le nekaj minut današnjega delovnega dne: S polno paro delam na projektu, ki ga je potrebno zaključiti do petka. Kot da kratek časovni okvir ni dovolj, me prvič zmoti mama, ki želi izvedeti, kako se v Wordu obrne list. Na hitro odprem Word, poiščem in ji razložim. Nato se spet vrnem nazaj na projekt, ko me že kliče tajnica in želi vedeti vir slik v mojem članku. Vmes pozabim, kje sem ostala in začnem še enkrat od začetka. Nato me zmoti sodelavka, ki me prosi za pomoč. Avtomatsko odgovorim, da ji brez problema pomagam. Ko mi razloži težavo že do polovice, se zavedam, da je ne poslušam, ker sem enostavno preveč skoncentirana na svoje delo. Zato se odmaknem od računalnika, jo poslušam in ji pomagam. Nato me po treh minutah dela zmoti mail z vabilom na prezentacijo, ki jo moram potrditi (seveda preveriti, če imam takrat čas), čez deset minut pa moram biti na sestanku. Ker skušam čas kar se da izkoristit, poskušam vse te opravke v največji meri opravit med “mojim delom”. Multitasking? Zagotovo. Kaj pa končni rezultat? Zadeva, ki bi jo morala opraviti v dveh dneh, ne bo končana prej kot v štirih. Hm …

(more…)

Tole je že 13. objava na blogu, jaz pa še vedno nisem niti z besedo omenila inteligentnosti. Ali  intelektualnih sposobnosti. Ali česarkoli, povezanega s to tematiko. Pa čeprav gre, sodeč po vsemu prahu, ki ga  omemba inteligentnosti določenih posameznikov pogosto dvigne, za izredno privlačno področje. No, ampak tudi tokrat bo o inteligentnosti govora le posredno – rada bi vam namreč predstavila neločljivo povezan del inteligentnosti, tako enostaven, a prepogosto spregledan in zapostavljen. Pa spoznajmo mentalno hitrost.

(more…)

Poglejte lika na spodnji sliki:

Katerega izmed njiju bi poimenovali bouba in katerega kiki? (besedi nimata nobenega pomena, ampak služita samo za preizkus)

(more…)

Ustvarjalnost je izjemno cenjena, hkrati pa tudi izredno uporabna lastnost. Do produciranja večjega števila  idej lahko pridemo na različne načine, med drugim tudi tako, da poskušamo razmišljati čim bolj ustvarjalno. V nadaljevanju je predstavljenih šest načinov, ki nam lahko pri tem precej pomagajo.

1. Ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja

Če iz celotnega prispevka ne boste odnesli nič drugega, si poskušajte zapomniti vsaj to – ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja – saj predstavlja glavno načelo produciranja ustvarjalnih idej. Razlaga je preprosta: ustvarjalno reševanje problemov zahteva tako divergenten (razmišljanje v več smereh) kot konvergenten (orientiran k eni, vnaprej pričakovani rešitvi) način mišljenja. Produciranje idej predstavlja divergenten način, saj želimo pridobiti čim večje število novih idej, medtem ko ocenjevanje zamisli predstavlja konvergenten način, saj želimo zbirko idej zmanjšati in med njimi izbrati najboljše. Pri marsikomu gre za istočasno izvajanje obeh procesov na način “ideja-ocenjevanje-ideja-ocenjevanje”, vendar le-ta običajno ni uspešen. Na ta način običajno dobimo malo idej, ki so pogosto preveč natančno ovrednotene, poleg tega pa negativno vpliva na ustvarjalno mišljenje.

(more…)

Verjetno je že vsakomur izmed vas zgodilo, da se mu je ob pogledu na gručo japonskih turistov ali kamerunskih nogometnih navijačev pojavila misel: “Pa saj so vsi enaki!” In kmalu za tem občutek slabe vesti … Saj vsi vemo, da to še zdaleč ne drži, ampak dejstvo je, da večina ljudi običajno zelo težko razlikuje obraze drugih ras, včasih celo svoje rase.

(more…)