Za ocenjevanje stališč, odnosov in vrednot ljudi včasih potrebujemo le nekaj sekund. Čeprav obstaja več raziskav, ki potrjujejo, da lahko v zelo kratkem času podamo precej natančne in zanesljive ocene o osebnostnih lastnostih drugih ljudi, se pogosto tudi opečemo. Kakorkoli že, pri ocenjevanju zunanjosti je zadeva veliko bolj preprosta - privlačnost fizičnega izgleda osebe namreč ocenimo takoj (se pa seveda kasneje naš odnos lahko spremeni).

Preberi preostanek objave »

Déjà vu lahko doživi vsak in kdor ga je že kdaj doživel, bo opis prepoznal takoj. Gre več kot za to, da  se nam zdi, da smo nekaj že nekoč videli ali doživeli - gre za nepredvidljiv, neustrezen in pogosto moteč občutek, da se zgodovina ponavlja. Zdi se nam, da smo trenutek že doživeli, a ne moremo ugotoviti niti kje niti kdaj se je to zgodilo. Vse skupaj se nam zdi zgolj slutnja ali sanje.

Preberi preostanek objave »

Ayrton Senna je nekoč po koncu odličnih kvalifikacij dejal: “I was already on pole, [...] and I just kept going. Suddenly I was nearly two seconds faster than anybody else, including my team mate with the same car. And suddenly I realised that I was no longer driving the car consciously. I was driving it by a kind of instinct, only I was in a different dimension. It was like I was in a tunnel.”

Vam je poznano? Gre za posebne občutke, ko smo popolnoma predani aktivnosti, ki jo počnemo ali  z drugimi besedami - ko smo v zanosu. Zanos, z originalnim angleškim izrazom flow (uvedel ga je Csikszentmihalyi), je pravzaprav doživljanje optimalne izkušnje. Gre za mentalno stanje, pri katerem je oseba popolnoma vpletena v to, kar počne, je maksimalno osredotočena na določeno aktivnost in v dejavnosti tudi zelo uspešna. Oseba doživlja navdušenje nad nalogo, v nalogi uživa tako zelo, da se pojavi celo občutek akcije brez napora.

Preberi preostanek objave »

Na koncu koledarskega leta se pogosto ozremo nazaj, ocenimo dotedanje delo in postavimo načrte za prihodnost. Leta ni še konec, a preteklo je več kot 365 dni, odkar se je I Feel Psychology postavil na noge. V dobrem letu se je nabralo 69 prispevkov, kar je dovolj zgovoren podatek, ki kliče po tem, da je čas za revizijo.

Preberi preostanek objave »

1. Psiholog = psihiater

Velikokrat se dogaja, da ljudje ne vedo točno, kakšna je razlika med psihologijo in psihiatrijo, čeprav je le-ta precej jasna. Želijo psihologa, čeprav potrebujejo psihiatra in obratno.
Pa poglejmo razliko. Psihiater je zdravnik, doktor medicine, ki je končal medicinsko fakulteto in opravil specializacijo iz psihiatrije. Ukvarja se z odkrivanjem in zdravljenjem pretežno organskih duševnih motenj, nevrotskimi motnjami, motnjami osebnosti, duševno manjrazvitostjo, čustvenimi motnjami … Bolezni navadno zdravijo z zdravili - antidepresivi, antipsihotiki, stabilizatorji razpoloženja ali pomirjevali - pogosto zdavljenje kombinirajo s psihoterapijo. Psihiater se od psihologa razlikuje v tem, da ne more izvajati psihološkega testiranja.
Psiholog mora končati študij psihologije. Na splošno se psiholog ukvarja s psihološkimi procesi pri človeku. Z zdravstvom se povezuje le v manjši meri, saj se le manjšina  psihologov podobno kot psihiatri ukvarja z duševnimi motnjami. Psiholog torej razen v primeru, ko je specialist klinične psihologije, ne dela v zdravstvenih domovih, poleg tega je ključna razlika v primerjavi s psihiatrom ta, da ne more izvajati zdravljenja z zdravili (saj jih zaradi nemedicinske izobrazbe ne sme predpisovati), temveč s pomočjo psihoterapije. Velika večina psihologov dela na drugih področjih, zaposleni so na primer v šoli (kot učitelji ali kot svetovalni delavci), v vojski, športu, marketingu …

Preberi preostanek objave »