… ali prokrastinacija prvič.
Nekdo je omenil, da beseda prokrastinacija na prvi pogled deluje kot ime kake nevarne bolezni ali zapletenega kirurškega postopka. V resnici pa je le druga beseda za prelaganje oziroma odlašanje opravljanja obveznosti brez nekega posebnega objektivnega razloga. Praktično to izgleda tako, da čeprav vemo, da moramo nekaj storiti in je najbolje, da s tem pričnemo ta trenutek, tega ne naredimo (in za to nimamo nobenega pravega razloga).
Verjetno se vsi še dobro spomnite reševanja Tomaža Humarja, ko je med vzponom na goro Nanga Parbat zaradi plazov ostal ujet sredi stene na približno 6000 metrih. Po šestih dneh »bivakiranja« v snežni luknji sta ga nato s pomočjo helikopterja rešila pakistanska pilota. Marsikdo si je ob tem mislil “Le kaj mu je tega treba bilo, doma bi bil, pa bi bil mir!”. Tomaž se je že večkrat znašel v težavah, a se vedno znova vrnil k plezanju. Vendar še zdaleč ni edini - podobno velja tudi za druge ekstremne športnike. Kaj pa jih vodi k temu? Ali ste pomislili kdaj na to, da nekateri ljudje potrebujejo adrenalin? Da gre za tip osebnosti, ki se od vašega popolnoma razlikuje? Da ekstremni športniki na nek način predstavljajo “posebno vrsto ljudi”? Preberi preostanek objave »
Ustvarjalnost je izjemno cenjena, hkrati pa tudi izredno uporabna lastnost. Do produciranja večjega števila idej lahko pridemo na različne načine, med drugim tudi tako, da poskušamo razmišljati čim bolj ustvarjalno. V nadaljevanju je predstavljenih šest načinov, ki nam lahko pri tem precej pomagajo.
Če iz celotnega prispevka ne boste odnesli nič drugega, si poskušajte zapomniti vsaj to - ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja - saj predstavlja glavno načelo produciranja ustvarjalnih idej. Razlaga je preprosta: ustvarjalno reševanje problemov zahteva tako divergenten (razmišljanje v več smereh) kot konvergenten (orientiran k eni, vnaprej pričakovani rešitvi) način mišljenja. Produciranje idej predstavlja divergenten način, saj želimo pridobiti čim večje število novih idej, medtem ko ocenjevanje zamisli predstavlja konvergenten način, saj želimo zbirko idej zmanjšati in med njimi izbrati najboljše. Pri marsikomu gre za istočasno izvajanje obeh procesov na način “ideja-ocenjevanje-ideja-ocenjevanje”, vendar le-ta običajno ni uspešen. Na ta način običajno dobimo malo idej, ki so pogosto preveč natančno ovrednotene, poleg tega pa negativno vpliva na ustvarjalno mišljenje.
“V nedeljo zjutraj vstala bom,
se v tihi gozd podala bom,
o jaz pa ne, kako sva si različna,
v nedeljo si le to želim,
da se do sitega naspim,
o jaz pa ne, kako sva si različna …” sta pred leti pela Alfi Nipič in Neca Falk.
Trditev, da se nasprotja privlačijo, je popularna že dolgo. Ampak - ali to resnično drži?
Pred nekaj dnevi sem kot običajno v nabito polni trgovini čakala v vrsti na blagajni. Čakanje se je vleklo v nedogled, za mano pa je stal gospod, ki mi je dihal za ovratnik. Dobesedno. Ko sem stopila korak naprej, se je za korak naprej premaknil tudi on. Premaknila sem se še za naslednjega pol koraka, gospod pa za mano. Počasi mi je zmanjkalo maneverskega prostora, saj nisem hotela riniti v gospo, ki je stala pred menoj. Gospodu pa očitno ni bilo jasno, da se počutim nelagodno, če stoji le nekaj centimetrov za mojim hrbtom.
WP Cumulus Flash tag cloud by Roy Tanck requires Flash Player 9 or better.
Posting tweet...