Slaba dva tedna po koncu dramatične tekme med Slovenijo in Rusijo so se strasti že nekoliko umirile in glave vsaj malo ohladile. Evforije je konec, veselje bo počasi potihnilo in prišel bo čas za tiho zadovoljstvo. Analize tekme in izkupička bodo sedaj bolj premišljene in načrti postavljeni bolj realno. Čeprav nekoliko pozno, se mi zdi prav, da takšnem uspehu namenim nekaj vrstic.

Upam, da nisem koga prestrašila s tem, da sem se namenila ocenjevati posamezne igralce ali vodenje tekme, ostali bomo namreč v psiholoških vodah, tokrat v smeri športne psihologije. Ali z drugimi besedami - tri razlogi, ki so s psihološkega vidika največ doprinesli k temu, da je mala Slovenija premagala veliko Rusijo.

Preberi preostanek objave »

Verjetno se vsi še dobro spomnite reševanja Tomaža Humarja, ko je med vzponom na goro Nanga Parbat zaradi plazov ostal ujet sredi stene na približno 6000 metrih. Po šestih dneh »bivakiranja« v snežni luknji sta ga nato s pomočjo helikopterja rešila pakistanska pilota. Marsikdo si je ob tem mislil “Le kaj mu je tega treba bilo, doma bi bil, pa bi bil mir!”. Tomaž se je že večkrat znašel v težavah, a se vedno znova vrnil k plezanju. Vendar še zdaleč ni edini - podobno velja tudi za druge ekstremne športnike. Kaj pa jih vodi k temu? Ali ste pomislili kdaj na to, da nekateri ljudje potrebujejo adrenalin? Da gre za tip osebnosti, ki se od vašega  popolnoma razlikuje? Da ekstremni športniki na nek način predstavljajo “posebno vrsto ljudi”? Preberi preostanek objave »