En najbolj znanih eksperimentov v psihologiji je zagotovo Rosenthalov eksperiment, ki bi ga morali poznati vsi, ki karkoli delajo v šolstvu. V Rosenthalovem eksperimentu so sodelovali učitelji in učenci, pri čemer nihče ni bil seznanjen z resnično vsebino eksperimenta. Učitelji so pred pričetkom šolskega leta prejeli informacije o inteligentnosti učencev, ki jih bodo poučevali. Te informacije so bile za večino učencev točne (učencem so pred eksperimentom izmerili IQ). Za približno 20 odstotkov naključno izbranih učencev pa so učitelji prejeli izmišljene informacije, in sicer, da je njihov IQ nadpovprečno visok (čeprav pri nekaterih dejansko ni bil).

Ko so na koncu šolskega leta učencem ponovno izmerili IQ, se dosežki večine učencev niso spremenili, povprečen IQ te skupine otrok (z izmišljenim nadpovprečnim IQ-jem) pa se je zvišal za več točk.

Preberi preostanek objave »

Če veste, katero krvno skupino imate, se lahko poskusite prepoznati v spodnjih kratkih opisih:

Osebe s krvno skupino A: zadržani in nagnjeni k zaskrbljenosti, občutljivi perfekcionisti; primer Britney Spears in Adolf Hitler

Osebe s krvno skupino 0: odločni, samozavestni, radovedni in idealni športniki; primer Elvis Presley

Osebe s krvno skupino B: veseli, previdni, sijajni misleci; na primer Jack Nicholson

Osebe s krvno skupino AB: vzdržljivi, nepredvidljivi, umetniški tipi; na primer Mao Zedong

Preberi preostanek objave »

Spomin je kul, saj lahko z njegovo pomočjo ob slabem dnevu na dan prikličemo lepše trenutke. Spomin pa nas velikokrat tudi pusti na cedilu. Lahko nas spravi v zadrego, ko na cesti veselo pozdravimo neznanca, ker smo prepričani, da je naš učitelj tenisa. Kljub temu nas spomin odlikuje, saj nam praktično omogoča vsakdanje življenje. Brez njega bi bili izgubljeni.

Zanimiva je primerjava spomina z govoricami. Ko raziskujemo preteklost, se trenutki nikoli ne vrnejo v pravi obliki, ampak se, podobno kot govorice, pojavijo v neki okrnjeni, prirejeni obliki. Obrazi se zabrišejo, imena zamenjajo, besede poenostavijo. Včasih tako zelo, kot da nas tam sploh ni bilo.

Preberi preostanek objave »

… ali prokrastinacija drugič.

Nekaj dni nazaj smo spoznali, kaj prokrastinacija pomeni, kaj so vzroki za njen pojav ter katere vrste prokrastinatorjev poznamo. Danes pa se bomo osredotočili na prepoznavanje prokrastinacije pri sebi ter rešitvi tega problema – kaj lahko storimo, da se prelaganja obveznosti na naslednjič izognemo.

Preberi preostanek objave »

… ali prokrastinacija prvič.

Nekdo je omenil, da beseda prokrastinacija na prvi pogled deluje kot ime kake nevarne bolezni ali zapletenega kirurškega postopka. V resnici pa je le druga beseda za prelaganje oziroma odlašanje opravljanja obveznosti brez nekega posebnega objektivnega razloga. Praktično to izgleda tako, da čeprav vemo, da moramo nekaj storiti in je najbolje, da s tem pričnemo ta trenutek, tega ne naredimo (in za to nimamo nobenega pravega razloga).

Preberi preostanek objave »