Napadi panike naj bi, podobno kot ortoreksija, sodili med težave, ki so še posebej prisotne v zadnjih letih. Kaj pa napadi panike (panic attacks) sploh so?

Pri napadu panike gre za doživljanje občutkov groze, ki se pojavijo nenadoma, brez opozorila in brez nekega jasnega vzroka. Te epizode se lahko pojavijo kadarkoli, tudi med spanjem (med spanjem so sicer redkejše, vendar se pri večini ljudi, ki doživljajo napade panike, le-ti pojavijo tudi med spanjem). Oseba, ki doživi napad panike, lahko zaradi podobnih simptomov meni, da je doživela srčni napad. Po podatkih sodeč naj bi 25% ljudi, ki obiščejo zdravnika zaradi bolečine v prsih, dejansko doživelo napad panike.

(more…)

Ko omenimo motnje hranjenja, večina takoj pomisli na anoreksijo in/ali bulimijo. Predvsem zato, ker sta ti dve motnji hranjenja najbolj poznani, najbolj razširjeni, poleg kompulzivnega prenajedanja pa tudi tisti motnji hranjenja, ki sta dejansko klasificirani v sistemu duševnih boleznih (obstaja klasifikacija duševnih motenj, ki jo redno revidirajo – zadnja veljavna je sicer iz leta 1994 – DSM-IV oz. Diagnostic and statistical manual of mental disorders). Kljub temu da na prvi pogled delujejo kot telesne motnje (navzen se kažejo v obliki telesnih znakov), sodijo motnje hranjenja med duševne motnje, saj so vzroki tem težavam notranji; običajno gre za različne čustvene stiske. O anoreksiji, bulimiji in kompulzivnem prenajedanju je bilo že veliko povedanega in napisanega, izčrpen opis vsake izmed njih pa si lahko preberete na spletni strani Muze, svetovalnice za motnje hranjenja (anoreksija, bulimija in kompluzivno prenajedanje).  V zadnjem času se vedno pogosteje pojavlja tudi nova, uradno sicer še ne indeksirana motnja (kot duševno motnjo jo lahko pričakujemo v izdaji DSM-V, ki jo načrtujejo leta 2012), in to je ortoreksija ali obsedenost z zdravo prehrano.

(more…)

Verjetno se lahko marsikdo brez težav postavi v mojo vlogo, če opišem le nekaj minut današnjega delovnega dne: S polno paro delam na projektu, ki ga je potrebno zaključiti do petka. Kot da kratek časovni okvir ni dovolj, me prvič zmoti mama, ki želi izvedeti, kako se v Wordu obrne list. Na hitro odprem Word, poiščem in ji razložim. Nato se spet vrnem nazaj na projekt, ko me že kliče tajnica in želi vedeti vir slik v mojem članku. Vmes pozabim, kje sem ostala in začnem še enkrat od začetka. Nato me zmoti sodelavka, ki me prosi za pomoč. Avtomatsko odgovorim, da ji brez problema pomagam. Ko mi razloži težavo že do polovice, se zavedam, da je ne poslušam, ker sem enostavno preveč skoncentirana na svoje delo. Zato se odmaknem od računalnika, jo poslušam in ji pomagam. Nato me po treh minutah dela zmoti mail z vabilom na prezentacijo, ki jo moram potrditi (seveda preveriti, če imam takrat čas), čez deset minut pa moram biti na sestanku. Ker skušam čas kar se da izkoristit, poskušam vse te opravke v največji meri opravit med “mojim delom”. Multitasking? Zagotovo. Kaj pa končni rezultat? Zadeva, ki bi jo morala opraviti v dveh dneh, ne bo končana prej kot v štirih. Hm …

(more…)

O-ou! Petek trinajstega je!

Najbrž sploh ne bi smela pisati ničesar, ker mi bo razneslo računalnik?! Najbolje, da danes ostanem doma, najbolje, da niti s postelje ne vstanem, ker se mi lahko kaj zgodi. Petek trinajstega je namreč v različnih kulturah (predvsem severnoameriški, evropski in avstralski) percepiran kot nesrečen dan, kar vodi tako daleč, da obstaja celo posebno poimenovanje za strah pred petkom trinajstim, in sicer paraskavedekatriafobija ali paraskevidekatriafobija, kar predstavlja posebno obliko triskaidekafobije ali strahu pred številko 13.  Čeprav se vraževerna prepričanja pojavljajo po vsem svetu, so najpogosteje kulturno pogojena. Tako je na primer na Kitajskem srečna številka osem, med barvami pa je tista, ki prinaša srečo, rdeča. Nasprotno pa črna barva in številka 4 prinašajo nesrečo (zato nekatere stavbe na Kitajskem nimajo četrtega nadstropja). Vsaka kultura ima svoje prinašalce (ne)sreče. V Sloveniji je tako na primer popularno trkanje na les (za preprečitev nečesa), razbito ogledalo prinaša sedem let nesreče, podobno prinaša nesrečo hoja pod lestvijo, štiriperesna deteljica pa srečo. Pod vraževerje sodi tudi določen ritual, ki ga posameznik opravi pred določenim dogodkom. Tako na primer atlet na pomembnih tekmovanjih nosi iste nogavice, študent pa izpit vedno piše z istim peresom. Vsako od teh prepričanj je pogojeno s pozitivnim izidom. Mene pa zanima – a sploh kdo verjame v to?

(more…)

Sparkica je v enem izmed komentarjev omenila, da bi jo zanimalo kaj več o ljubosumju. Komentar je ostal v spominu, vendar moramo, preden se bolj podrobno posvetimo tej temi, začeti na začetku. Pri čustvih.

(more…)