Comments for I Feel Psychology

Comment on Iluzije #3 by jessy

jessy — Sat, 28 Jan 2012 12:08:29 +0000

ej a ste za klepet ja sm lillilil

Comment on Iluzije #3 by jessy

jessy — Sat, 28 Jan 2012 12:07:04 +0000

ej te iluzije so baš zakon sm zadnje ne razumem! Kak ste kaj ?

Comment on Mi vemo, kaj je to disleksija by Tadej

Tadej — Thu, 26 Jan 2012 12:56:24 +0000

Ne vem če si že zvedela, ampak sedaj znamo disleksijo odpraviti. http://www.psi.si/forum/disleksija

In do rešitve je prišel slovenec

Comment on Ko napade panika. by Pikica

Pikica — Wed, 04 Jan 2012 14:15:39 +0000

Sama sem se prejšnje leto spopadala s hudo anksioznostjo…Čisto neopazno se je prikradla v moje življenje, sprva v fizični obliki – glavobol, piskanje in pokanje v ušesih, omotica, občutek kot da bom “padla skupaj”, potenje, želodčne težave, preskakovanje in pospešeno bitje srca…vse te težave so se kumulirale in bila sem zelo telesno izčrpana. Pojasnila sem iskala pri zdravnikih, ki so na mojo prošnjo opravili vse možne preiskave, od odvzemov krvi, urina, EKG-ja, gastroskopije, celo MR možganov. Izvidi so bili brezhibni, takšni, kakršni morajo biti pri zdravem mladem človeku. Postalo mi je jasno, da je stvar psihičnega izvora, zaradi česar sem postala bopolnoma prestrašena – sem nora? Se mi bo zmešalo? Bom šla na zdravljenje na psihiatrijo? Kaj če bom dobila privide? Kaj si bodo mislili doma, če “znorim”? Vse to so bila vprašanja, ki so preplavila mojo glavo in me cel dan bremenila. Z njimi sem se strašila cel dan, od jutra do večera, utrujala so me, me črpala, in popolnoma izsesala. Zaradi teh črnih misli nisem upala od doma, kaj šele biti sama doma. Nekajkrat sem doživela tudi napad panike, med katerim sem celo “sliko” pred seboj videla črno belo, koža pa me je tako žgala in srce tako razbijalo, da sem nemudoma tekla na urgenco, kjer seveda niso odkrili ničesar. Cele dneve sem občutila grozno napetost in strah, ki pa si ga nisem znala razložiti. Zjutraj sem navadno zaradi tako močnega krča v želodcu celo bruhala.
In tako sem se prvič v življenju odpravila k psihiatru oziroma psihiatrinji. Bila mi je v veliko pomoč, saj mi je objasnila, za kaj gre (torej anksioznost oz. tesnobo), ter razložila, da ta ne vodi v duševne bolezni, kot je npr. shizofrenija. Gre za motnjo razpoloženja, ki nastane zaradi velikih ali celo prevelikih pričakovanj do samega sebe, nedefinirane prihodnosti in strahov, povezanih z njo. Sama sem se ravno takrat bližala diplomi na fakulteti in tako koncu študija, ki pa mi ne nudi kreativnosti, ki jo imam v sebi. Tako sem bila stalno zaskrbljena glede službe, ki jo bom dobila, glede denarja….prek pogovora z njo sem si tudi priznala, da me zveza s tedanjim fantom ne osrečuje v polni meri in da sem se zaradi študija odrekla hobijem, ki me izpopolnjujejo – glasbi, plesu…. Za vse te tihe “probleme” seveda ljudje vemo, da obremenjujejo, pri pogovoru s psihiatrom, pa jih izkašljamo še “na glas”, kar zelo koristi.
Po nekaj obiskih se stanje ni izboljšalo, zato mi je ponudila antidepresive, do katerih sem imela in imam še zdaj velik odpor, vendar sem si bila primorana v dani situaciji pomagati tudi z njimi. Kakšen mesec dni sem imela zoprne stranske učinke – slabost in zelo slabo počutje, komaj sem vstala iz postelje, suha usta….kasneje so te potihnili in telo se jih je navadilo. Vedeti je treba, da tablete ne odpravljajo vzrokov za nastalo stanje telesa in duha, temveč zgolj trenutno omilijo simptome tesnobe, ki sem jih omenila prej. Tako da je ključnega pomena, da med terapijo razmislimo o sebi – česa si resnično želimo, kaj nas osrečuje ipd. Na dolgi rok zdravijo le pozitivne spremembe v življenju in ne zdravila.
Tako sem zbrala še zadnje atome moči in dokončala študij, se vpisala v plesni tečaj in se razšla z dolgoletnim fantom, s katerim sva danes najboljša prijatelja. Sedaj, leto dni po vsem tem, redno plešem, žuram, se družim, vse to pa me navdušuje in osrečuje. Tesnobo občutim le še občasno, in priznam, da se jo zelo bojim. Bila je resnično grozljiva. Vendar če pomislim, je vendarle bila del mene, nastala je zaradi mojih misli, mojih čustvovanj…tesnoba ni nekaj, kar iz zunanjega sveta prileti v nas; nastane v naših možganih. Z njimi pa upravljamo MI SAMI. Tablete bom počasi ukinila, sama osebno pa sem prepričana, da so mi pomagale le delno – ukinile so potenje in tisto grozno živčnost, ki sem jo občutila. Ozdravile so me prijetne spremembe. Naj bo to neko majhno vodilo tudi vsem vam, ki se soočate s podobno težavo.

Comment on Patološki lažnivci by tadej

tadej — Sat, 17 Dec 2011 12:39:43 +0000

dejansko se najdem v vseh teh točkah…priznam da so te moje laži prepoznali moji prijatelji ker tega človek sam sebi nebo nikoli priznal…ko tvoji možgani pridejo do takšnega stanja da se to samo stopnjuje je težko sam sebi priznat ta dejanja…zato sem na konc koncev hvaležen da so moji prijatelji to ugotovili žal od njih verjetno nikoli več nebom dobil mojega zaupanja ampak vse je za nekaj dobro!!!!žal je pri meni prišlo tako daleč da so se zraven prepletala tudi čustva in prišlo je do izbruha jeze kar si nebom oprostil do konc svojega žvljenja!!!!pri sebi sem za to spoznanje potreboval več mesecov da sem končno prišel do spoznanja kaj je razlog za te moje laži!!!!največ je odvisno od same vzgoje že v otroštvu!!!!zato če se morda še kdo prepozna v tem mu toplo priporočam da si sam sebi to čim prej prizna in se zaveda svojih napak, teh napak nemoreš nikoli zbrisat iz svoje glave!!!!ker potem se nikoli neboš mogel spremenit!!!najpomembneje je da se svojih napak zavedaš le tako boš lahko spremenil samega sebe!!!priznam da trenutno preživljam najhujšo leto mojega življenja ampak vrjamem v sebe da bom z novim letom obrnil nov list v mojem življenju!!!!!zato ne obstaja doben zdravnik ni ga zdravila!!! POTREBNO JE SPREMENITI SAMEGA SEBE!!!lep dan še naprej Tadej

Comment on Dvojna morala by Tadej

Tadej — Fri, 16 Dec 2011 12:20:21 +0000

Kul! Zelo dobro pojasnjeno s strani psihologije, ki hoče vse razčlenit do pra- nivoja

Si mogoče slišala za Erosovo teorijo REI ?

Comment on Obramba, prosim! by Anja

Anja — Mon, 28 Nov 2011 21:39:47 +0000

@Asja, res je, kar se tiče navajanja virov, prav je, da se jih polinka, tudi če je tekst večinoma avtorski (definicije so pač težje). Enako velja za fotke. Guilty as charged.

Comment on Kako kontrolirati jezo, preden jeza kontrolira nas by Mari

Mari — Tue, 22 Nov 2011 20:50:35 +0000

Jeza je škodljiva, še posebno ko jo po “izbruhu” spremlja občutek krivde in obžalovanja

Comment on Obramba, prosim! by Asja

Asja — Sun, 30 Oct 2011 19:46:00 +0000

Lušno, da se psihologija takole širi. Poljudno, razumljivo in zanimivo.
Razumem, da je stvar poljudnosti tudi to, da ni treba ves čas citirati po APA in podobno. Bi bilo pa nujno vsaj navesti vir (na koncu), ko nisi avtorica teksta. Sicer je to plagiatorstvo.
LP

Comment on Ko napade panika. by tinkule

tinkule — Sun, 23 Oct 2011 17:24:03 +0000

zivijo.
jaz sem prvi napad panike dozivela dva meseca nazaj…pojavil se je iznenada,obcutki da ne morem dihat,pospeseno bitje srca,mravlincenje po celem telesu.starsa sta me tudi odpeljala v bolnico kjer so mi rekli da sem imela napad panike in da sem cisto verjetno aksiozna..moram povedat da v svojih 20ih letih nisem bila nikoli depresivna ali imela podobne tezave zato me je ta napad cisto vrgel iz tira..sla sem tudi bioenergeticarki ki mi je rekla da nisem aksiozna….nekaj casa sem to vrjela in se celo pocutila boljse vendar me je dva dni nazaj spet zadel ta napad vendar sem ga pravocasno nekako zatrla ker sem bila tudi sama doma… zdaj me pa zanima kako si lahko sama pomagam ker na antidepresive res nocem it pomirjevala pa tud nocem celo zivljenje jemat?? naj povem se to me je zaradi teka tudi strah kam it celo v solo….imam pa tudi veckrat obcutek kot da mi gre vrocina po telesu oz.ratam brez razloga zivcna. prosiim kaksen nasvet keer tako nocem vec zivet oz. tudi ne morem….