Jezo smo na tem blogu že enkrat omenili, in sicer smo ugotovili, da je jeza eno izmed osmih osnovnih človekovih čustev. Jeza je torej popolnoma normalno in običajno tudi zdravo osnovno čustvo. Toda tisti trenutek, ko jeze ne moremo več kontrolirati in postane destruktivno čustvo, se pojavijo številni problemi - tako v službi, kot v osebnih odnosih, tovrstna oblika jeze pa na splošno negativno vpliva na kvaliteto našega življenja.
Ker je danes ravno praznik dela, bomo nekaj rekli o … delu. No, ne o delu v dobesedno, ampak o nečem v povezavi z delom. Natančneje o sodelavcih.
Zadovoljstvo na delovnem mestu je namreč v veliki meri odvisno tudi od ljudi, ki nas obkrožajo. Po rezultatih neke ankete 38% vprašanih trdi, da so večino svojih prijateljev spoznali prav na delovnem mestu. Kar 29% pa jih trdi, da je njihov najboljši prijatelj njihov sodelavec. Če upoštevamo, koliko časa prebijemo v službi, rezultati seveda niso presenetljivi. V najboljšem primeru preživimo na delovnem mestu 8 ur dnevno, a pogosto je ta čas daljši kot čas, ki ga preživimo s partnerjem, družino ali ostalimi prijatelji. Logična posledica tega je seveda vzpostavljanje trdnih prijateljstev s sodelavci.
En najbolj znanih eksperimentov v psihologiji je zagotovo Rosenthalov eksperiment, ki bi ga morali poznati vsi, ki karkoli delajo v šolstvu. V Rosenthalovem eksperimentu so sodelovali učitelji in učenci, pri čemer nihče ni bil seznanjen z resnično vsebino eksperimenta. Učitelji so pred pričetkom šolskega leta prejeli informacije o inteligentnosti učencev, ki jih bodo poučevali. Te informacije so bile za večino učencev točne (učencem so pred eksperimentom izmerili IQ). Za približno 20 odstotkov naključno izbranih učencev pa so učitelji prejeli izmišljene informacije, in sicer, da je njihov IQ nadpovprečno visok (čeprav pri nekaterih dejansko ni bil).
Ko so na koncu šolskega leta učencem ponovno izmerili IQ, se dosežki večine učencev niso spremenili, povprečen IQ te skupine otrok (z izmišljenim nadpovprečnim IQ-jem) pa se je zvišal za več točk.
Zagotovo ste že slišali za rek: »The best is the enemy of the good.« Oziroma po domače, največji sovražnik dobrega je najboljše. Ali to pomeni, da biti najboljši ni nujno najboljše?
Super je biti najboljši, vendar ta princip zdrži, vse dokler ne vodi do tega, da se neprestano trudimo biti prvi, najboljši in popolni, vse delati popolno in popolnost pričakovati tudi od drugih. Perfekcionizem se pogosto izpostavlja kot zaželeno in pozitivno lastnost, vendar resnica še zdaleč ni tako enoznačna.
Če veste, katero krvno skupino imate, se lahko poskusite prepoznati v spodnjih kratkih opisih:
Osebe s krvno skupino A: zadržani in nagnjeni k zaskrbljenosti, občutljivi perfekcionisti; primer Britney Spears in Adolf Hitler
Osebe s krvno skupino 0: odločni, samozavestni, radovedni in idealni športniki; primer Elvis Presley
Osebe s krvno skupino B: veseli, previdni, sijajni misleci; na primer Jack Nicholson
Osebe s krvno skupino AB: vzdržljivi, nepredvidljivi, umetniški tipi; na primer Mao Zedong
WP Cumulus Flash tag cloud by Roy Tanck requires Flash Player 9 or better.
Posting tweet...