Po dobrem mesecu dni je na vrsti nova iluzija. Do sedaj smo se ukvarjali z barvami, črtami, glasovi … tokrat pa ena zelo enostavna, a tudi zelo zanimiva iluzija.

In enostavno vprašanje – katera skupina črt je svetlejša, leva ali desna?

Preberi preostanek objave »

Nekaj dni nazaj smo že pričeli spoznavati jezo, prav z namenom, da lahko kaj več povemo o tem, kako izražanje jeze lahko nadzorujemo. Ampak vmes je I feel psychology odšel na mini počitnice,  zato nadaljujemo šele danes, ko bomo spoznali nekaj strategij, ki nam pomagajo krotiti jezo.

Preberi preostanek objave »

Jezo smo na tem blogu že enkrat omenili, in sicer smo ugotovili, da je jeza eno izmed osmih osnovnih človekovih čustev. Jeza je torej popolnoma normalno in običajno tudi zdravo osnovno čustvo. Toda tisti trenutek, ko jeze ne moremo več kontrolirati in postane destruktivno čustvo, se pojavijo številni problemi – tako v službi, kot v osebnih odnosih, tovrstna oblika jeze pa na splošno negativno vpliva na kvaliteto našega življenja.

Preberi preostanek objave »

Ker je danes ravno praznik dela, bomo nekaj rekli o … delu. No, ne o delu v dobesedno, ampak o nečem v povezavi z delom. Natančneje o sodelavcih.

Zadovoljstvo na delovnem mestu je namreč v veliki meri odvisno tudi od ljudi, ki nas obkrožajo. Po rezultatih neke ankete 38% vprašanih trdi, da so večino svojih prijateljev spoznali prav na delovnem mestu. Kar 29% pa jih trdi, da je njihov najboljši prijatelj njihov sodelavec. Če upoštevamo, koliko časa prebijemo v službi, rezultati seveda niso presenetljivi. V najboljšem primeru preživimo na delovnem mestu 8 ur dnevno, a pogosto je ta čas daljši kot čas, ki ga preživimo s partnerjem, družino ali ostalimi prijatelji. Logična posledica tega je seveda vzpostavljanje trdnih prijateljstev s sodelavci.

Preberi preostanek objave »

En najbolj znanih eksperimentov v psihologiji je zagotovo Rosenthalov eksperiment, ki bi ga morali poznati vsi, ki karkoli delajo v šolstvu. V Rosenthalovem eksperimentu so sodelovali učitelji in učenci, pri čemer nihče ni bil seznanjen z resnično vsebino eksperimenta. Učitelji so pred pričetkom šolskega leta prejeli informacije o inteligentnosti učencev, ki jih bodo poučevali. Te informacije so bile za večino učencev točne (učencem so pred eksperimentom izmerili IQ). Za približno 20 odstotkov naključno izbranih učencev pa so učitelji prejeli izmišljene informacije, in sicer, da je njihov IQ nadpovprečno visok (čeprav pri nekaterih dejansko ni bil).

Ko so na koncu šolskega leta učencem ponovno izmerili IQ, se dosežki večine učencev niso spremenili, povprečen IQ te skupine otrok (z izmišljenim nadpovprečnim IQ-jem) pa se je zvišal za več točk.

Preberi preostanek objave »