Napadi panike naj bi, podobno kot ortoreksija, sodili med težave, ki so še posebej prisotne v zadnjih letih. Kaj pa napadi panike (panic attacks) sploh so?

Pri napadu panike gre za doživljanje občutkov groze, ki se pojavijo nenadoma, brez opozorila in brez nekega jasnega vzroka. Te epizode se lahko pojavijo kadarkoli, tudi med spanjem (med spanjem so sicer redkejše, vendar se pri večini ljudi, ki doživljajo napade panike, le-ti pojavijo tudi med spanjem). Oseba, ki doživi napad panike, lahko zaradi podobnih simptomov meni, da je doživela srčni napad. Po podatkih sodeč naj bi 25% ljudi, ki obiščejo zdravnika zaradi bolečine v prsih, dejansko doživelo napad panike.

Preberi preostanek objave »

Pred kratkim sem dva hladna dneva preživela na Dunaju. Ker sem si večino glavnih mestnih znamenitosti nekoč že ogledala in ker Dunaj ob nedeljah praktično spi, je bila odločitev enostavna - na urniku je pristal ogled muzeja Sigmunda Freuda.

Osebno nerada prebiram razne reportaže, še manj so mi pri srcu biografije, tu pa bom združila oboje Zato sem skušala o Freudu izbrskati le nekaj osnovnih in nekaj manj poznanih, a zanimivih dejstev.

Preberi preostanek objave »

Kdo izmed nas si včasih ne zaželi, da bi lahko za nekaj časa odklopil vse okoli sebe? Ko te napadajo informacije iz vseh strani, ko se v zvoke prometa in kričanje otrok na ulici vključujejo še glasovi iz televizije, ko iz kuhinje smrdi po zapečenem krompirju, iz hodnika pa po sosedovih neodnešenih smeteh, ko te tišči prstan in nogavice lezejo iz nog … si lahko samo želiš, da bi vse to naenkrat izginilo. In bi imel tišino. In mir. Pa le ni tako enostavno.

Preberi preostanek objave »

Ko omenimo motnje hranjenja, večina takoj pomisli na anoreksijo in/ali bulimijo. Predvsem zato, ker sta ti dve motnji hranjenja najbolj poznani, najbolj razširjeni, poleg kompulzivnega prenajedanja pa tudi tisti motnji hranjenja, ki sta dejansko klasificirani v sistemu duševnih boleznih (obstaja klasifikacija duševnih motenj, ki jo redno revidirajo - zadnja veljavna je sicer iz leta 1994 - DSM-IV oz. Diagnostic and statistical manual of mental disorders). Kljub temu da na prvi pogled delujejo kot telesne motnje (navzen se kažejo v obliki telesnih znakov), sodijo motnje hranjenja med duševne motnje, saj so vzroki tem težavam notranji; običajno gre za različne čustvene stiske. O anoreksiji, bulimiji in kompulzivnem prenajedanju je bilo že veliko povedanega in napisanega, izčrpen opis vsake izmed njih pa si lahko preberete na spletni strani Muze, svetovalnice za motnje hranjenja (anoreksija, bulimija in kompluzivno prenajedanje).  V zadnjem času se vedno pogosteje pojavlja tudi nova, uradno sicer še ne indeksirana motnja (kot duševno motnjo jo lahko pričakujemo v izdaji DSM-V, ki jo načrtujejo leta 2012), in to je ortoreksija ali obsedenost z zdravo prehrano.

Preberi preostanek objave »

Verjetno se lahko marsikdo brez težav postavi v mojo vlogo, če opišem le nekaj minut današnjega delovnega dne: S polno paro delam na projektu, ki ga je potrebno zaključiti do petka. Kot da kratek časovni okvir ni dovolj, me prvič zmoti mama, ki želi izvedeti, kako se v Wordu obrne list. Na hitro odprem Word, poiščem in ji razložim. Nato se spet vrnem nazaj na projekt, ko me že kliče tajnica in želi vedeti vir slik v mojem članku. Vmes pozabim, kje sem ostala in začnem še enkrat od začetka. Nato me zmoti sodelavka, ki me prosi za pomoč. Avtomatsko odgovorim, da ji brez problema pomagam. Ko mi razloži težavo že do polovice, se zavedam, da je ne poslušam, ker sem enostavno preveč skoncentirana na svoje delo. Zato se odmaknem od računalnika, jo poslušam in ji pomagam. Nato me po treh minutah dela zmoti mail z vabilom na prezentacijo, ki jo moram potrditi (seveda preveriti, če imam takrat čas), čez deset minut pa moram biti na sestanku. Ker skušam čas kar se da izkoristit, poskušam vse te opravke v največji meri opravit med “mojim delom”. Multitasking? Zagotovo. Kaj pa končni rezultat? Zadeva, ki bi jo morala opraviti v dveh dneh, ne bo končana prej kot v štirih. Hm …

Preberi preostanek objave »