Le še nekaj dni nas loči do nove, kontroverzne zabavne oddaje, ki bo tokrat na TV3. Njen naslov je Trenutek resnice in, kot je že dlje časa znano, vodil jo bo Jonas. Že samo imeni oddaje in voditelja nam jasno kažeta, da oddaja ne bo »nedolžna« zabava za nedeljski (no, ponedeljkov) večer v stilu Maria, temveč bo nekaj drugačnega.

Verjetno se sprašujete, v čem se zabavna oddaja povezuje s psihologijo. Če pogledamo vsebino, nam bo hitro postalo jasno. Povzeto iz spletne strani TV3: Tekmovalci se bodo pred nastopom v oddaji soočili s poligrafom. Vrhunski strokovnjak bo analiziral odgovore na serijo vprašanj, ki bodo povezana z družino, življenjskim slogom in preteklimi življenjskimi izkušnjami tekmovalca. Postavili mu bodo 21 individualno oblikovanih vprašanj in če bo tekmovalec na vsa vprašanja odgovoril po resnici, bo prejel glavno nagrado v vrednosti 50.000 evrov.

Preberi preostanek objave »

Spomin je kul, saj lahko z njegovo pomočjo ob slabem dnevu na dan prikličemo lepše trenutke. Spomin pa nas velikokrat tudi pusti na cedilu. Lahko nas spravi v zadrego, ko na cesti veselo pozdravimo neznanca, ker smo prepričani, da je naš učitelj tenisa. Kljub temu nas spomin odlikuje, saj nam praktično omogoča vsakdanje življenje. Brez njega bi bili izgubljeni.

Zanimiva je primerjava spomina z govoricami. Ko raziskujemo preteklost, se trenutki nikoli ne vrnejo v pravi obliki, ampak se, podobno kot govorice, pojavijo v neki okrnjeni, prirejeni obliki. Obrazi se zabrišejo, imena zamenjajo, besede poenostavijo. Včasih tako zelo, kot da nas tam sploh ni bilo.

Preberi preostanek objave »

Imam občutek, da se bo večini ob branju naslednjih vrstic zdelo to, o čemer pišem, približno tako nepredstavljivo kot meni. Okušanje oblik? Videnje zvokov? Slišanje barv? Pa kaj še!

Majhno število sicer povsem običajnih posameznikov pogosto doživlja povsem vsakdanje stvari na povsem nevsakdanje načine. Zdi se, da je njihovo zaznavanje v nekem drugem svetu, nekje med fantazijo in realnostjo. Pri njih namreč čuti - vid, sluh, vonj, okus – ne ostanejo ločeni, temveč se pojavljajo sočasno.

Preberi preostanek objave »

Ne dolgo nazaj je ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov Zveza potrošnikov Slovenije pričela s kampanjo Omejimo oglaševanje presladke, preslane in premastne hrane otrokom, s katero želi proizvajalce in oglaševalce opozoriti na dolgoročni škodljiv učinek promocije tovrstnih izdelkov. Dejstvo namreč je, da so predvsem mlajši otroci izrazito podvrženi vsebini oglasov, ki imajo močan vpliv na njihovo potrošniško vedenje. Pred nekaj časa sem pisala o tem, kako se otroci že zelo zgodaj pričnejo spreminjati v potrošnike. Po drugi strani pa se zelo pomembno obdobje prične predvsem z vstopom v osnovno šolo in se nadaljuje nekje do 12. leta starosti. V tem času se otroci namreč seznanijo z vsemi glavnimi vidiki potrošniškega vedenja.

Pri 12. letih je torej večina otrok sposobna čutiti potrebe in preference, iščejo nekaj, kar bo te potrebe in želje izpolnilo, se odločajo in nakupujejo ter ocenjujejo izdelke in njihove alternative. Kaj pa se dogaja pred tem?

Preberi preostanek objave »

… ali prokrastinacija drugič.

Nekaj dni nazaj smo spoznali, kaj prokrastinacija pomeni, kaj so vzroki za njen pojav ter katere vrste prokrastinatorjev poznamo. Danes pa se bomo osredotočili na prepoznavanje prokrastinacije pri sebi ter rešitvi tega problema – kaj lahko storimo, da se prelaganja obveznosti na naslednjič izognemo.

Preberi preostanek objave »