O-ou! Petek trinajstega je!

Najbrž sploh ne bi smela pisati ničesar, ker mi bo razneslo računalnik?! Najbolje, da danes ostanem doma, najbolje, da niti s postelje ne vstanem, ker se mi lahko kaj zgodi. Petek trinajstega je namreč v različnih kulturah (predvsem severnoameriški, evropski in avstralski) percepiran kot nesrečen dan, kar vodi tako daleč, da obstaja celo posebno poimenovanje za strah pred petkom trinajstim, in sicer paraskavedekatriafobija ali paraskevidekatriafobija, kar predstavlja posebno obliko triskaidekafobije ali strahu pred številko 13.  Čeprav se vraževerna prepričanja pojavljajo po vsem svetu, so najpogosteje kulturno pogojena. Tako je na primer na Kitajskem srečna številka osem, med barvami pa je tista, ki prinaša srečo, rdeča. Nasprotno pa črna barva in številka 4 prinašajo nesrečo (zato nekatere stavbe na Kitajskem nimajo četrtega nadstropja). Vsaka kultura ima svoje prinašalce (ne)sreče. V Sloveniji je tako na primer popularno trkanje na les (za preprečitev nečesa), razbito ogledalo prinaša sedem let nesreče, podobno prinaša nesrečo hoja pod lestvijo, štiriperesna deteljica pa srečo. Pod vraževerje sodi tudi določen ritual, ki ga posameznik opravi pred določenim dogodkom. Tako na primer atlet na pomembnih tekmovanjih nosi iste nogavice, študent pa izpit vedno piše z istim peresom. Vsako od teh prepričanj je pogojeno s pozitivnim izidom. Mene pa zanima - a sploh kdo verjame v to?

Preberi preostanek objave »

Mesec je že naokoli in čas je za nov del iz serije iluzij. Iluzij je cel kup in odločitev, katero si bomo podrobneje ogledali danes, je težka. Ampak tokrat je bila izbira zelo pristranska. Moja najljubša iluzija, ki je verjetno poznana že vsem …

Glejte v spodnjo sliko približno 30 sekund (vmes lahko brez problemov mežikate). Po 30 sekundah odmaknite pogled in takoj poglejte na belo steno ali bel list papirja.

Preberi preostanek objave »

Verjetno vam je znana situacija ob obisku trgovine, ko se otrok na ves glas dere, ker mu mama noče kupiti čokolade. Vas zanima zakaj je tako?

Zadnja leta se otroci v svetu potrošništva pojavljajo pogosteje kot nekoč. Na razpolago imajo vedno več finančnih sredstev, ki jih lahko porabijo za tisto, kar si sami želijo, pri čemer gre pogosto za »luksuzne dobrine«, kot na primer oblačila, zabavno elektroniko, igrače. Poleg tega imajo otroci vedno večji vpliv na družinske nakupe - ne le da pomembno vplivajo na vsebino vsakodnevnih nakupov (predvsem izdelkov vsakdanje rabe), kot so na primer kosmiči, zobna pasta in podobno, pač pa z leti pomembno vplivajo tudi na večje nakupne odločitve, kot na primer na izbiro počitniške destinacije ali celo na izbor znamke in modela avtomobila. Otroci predstavljajo bodoče potrošnike, saj so raziskave potrdile, da se lojalnost določeni blagovni znamki prične razvijati že pri dveh letih. Katere pa so še preostale značilnosti otrok, ki so pomembne v njegovem potrošniškem vedenju?

Preberi preostanek objave »

Sparkica je v enem izmed komentarjev omenila, da bi jo zanimalo kaj več o ljubosumju. Komentar je ostal v spominu, vendar moramo, preden se bolj podrobno posvetimo tej temi, začeti na začetku. Pri čustvih.

Preberi preostanek objave »

Tole je že 13. objava na blogu, jaz pa še vedno nisem niti z besedo omenila inteligentnosti. Ali  intelektualnih sposobnosti. Ali česarkoli, povezanega s to tematiko. Pa čeprav gre, sodeč po vsemu prahu, ki ga  omemba inteligentnosti določenih posameznikov pogosto dvigne, za izredno privlačno področje. No, ampak tudi tokrat bo o inteligentnosti govora le posredno - rada bi vam namreč predstavila neločljivo povezan del inteligentnosti, tako enostaven, a prepogosto spregledan in zapostavljen. Pa spoznajmo mentalno hitrost.

Preberi preostanek objave »