Poglejte lika na spodnji sliki:
Katerega izmed njiju bi poimenovali bouba in katerega kiki? (besedi nimata nobenega pomena, ampak služita samo za preizkus)
Verjetno se vsi še dobro spomnite reševanja Tomaža Humarja, ko je med vzponom na goro Nanga Parbat zaradi plazov ostal ujet sredi stene na približno 6000 metrih. Po šestih dneh »bivakiranja« v snežni luknji sta ga nato s pomočjo helikopterja rešila pakistanska pilota. Marsikdo si je ob tem mislil “Le kaj mu je tega treba bilo, doma bi bil, pa bi bil mir!”. Tomaž se je že večkrat znašel v težavah, a se vedno znova vrnil k plezanju. Vendar še zdaleč ni edini - podobno velja tudi za druge ekstremne športnike. Kaj pa jih vodi k temu? Ali ste pomislili kdaj na to, da nekateri ljudje potrebujejo adrenalin? Da gre za tip osebnosti, ki se od vašega popolnoma razlikuje? Da ekstremni športniki na nek način predstavljajo “posebno vrsto ljudi”? Preberi preostanek objave »
Napisati nekaj novega ali drugačnega o bipolarni motnji je težko, predvsem zato, ker bipolarna motnja sodi med bolj razširjene duševne motnje in je o njej že veliko povedanega. Tako je na primer na Wikipediji izvrsten in izčrpen opis bipolarne motnje, ki zajema skoraj vsa področja te bolezni. Kljub temu bom poskušala na kratko osvetlit bolezen in izpostaviti nekaj zanimivosti, ki so nekoliko manj poznane.
Bipolarna motnja, ki je bila do nedavnega bolj znana pod imenom manična depresija, spada med motnje razpoloženja. Pri bipolarni motnji gre za običajno ciklično pojavljanje depresivnih in/ali maničnih stanj, kar pomeni, da se pri posamezniku izmenjujejo stanja depresije in manije, lahko pa prihaja samo do maničnih faz. Bipolarno motnjo prav zaradi izmenjavanja depresivnih in maničnih faz pogosto imenujemo tudi bolezen dveh obrazov.
Na koga se v otroštvu čustveno navežemo - na osebo, ki nas hrani, ali na osebo, ki nas tolaži, kadar smo v stiski?
Predvsem v prvi polovici prejšnjega stoletja so številni psihologi verjeli, da je kakršnokoli izkazovanje čustev otroku nepotrebna poteza, ki ne služi nikakršnemu namenu. Menili so, da je dovolj, da otroku zagotovimo hrano in pijačo ter ga odrešimo potencialnih bolečin. Harry Harlow pa se s tem ni strinjal in bil odločen dokazati nasprotno. Bil je prepričan, da se tudi ljubezen da izmeriti. S serijo kontroverznih, ne-etičnih in na trenutke krutih eksperimentov, v katerih je kot poskusne osebke uporabil mlade opice, mu je uspelo razkriti, kako pomembna je materina ljubezen za zdrav razvoj otroka.
O iluzijah smo se nekaj naučili že prejšnji mesec, eno bolj znanih iluzij pa najdete tudi v objavi Kako razmišljati ustvarjalno, in sicer pod točko številka 2. Tokrat pa se bomo poglobili v Müller-Lyer-evo optično iluzijo in njeno razlago.
Katera črta je daljša?
WP Cumulus Flash tag cloud by Roy Tanck requires Flash Player 9 or better.
Posting tweet...