Ustvarjalnost je izjemno cenjena, hkrati pa tudi izredno uporabna lastnost. Do produciranja večjega števila  idej lahko pridemo na različne načine, med drugim tudi tako, da poskušamo razmišljati čim bolj ustvarjalno. V nadaljevanju je predstavljenih šest načinov, ki nam lahko pri tem precej pomagajo.

1. Ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja

Če iz celotnega prispevka ne boste odnesli nič drugega, si poskušajte zapomniti vsaj to - ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja - saj predstavlja glavno načelo produciranja ustvarjalnih idej. Razlaga je preprosta: ustvarjalno reševanje problemov zahteva tako divergenten (razmišljanje v več smereh) kot konvergenten (orientiran k eni, vnaprej pričakovani rešitvi) način mišljenja. Produciranje idej predstavlja divergenten način, saj želimo pridobiti čim večje število novih idej, medtem ko ocenjevanje zamisli predstavlja konvergenten način, saj želimo zbirko idej zmanjšati in med njimi izbrati najboljše. Pri marsikomu gre za istočasno izvajanje obeh procesov na način “ideja-ocenjevanje-ideja-ocenjevanje”, vendar le-ta običajno ni uspešen. Na ta način običajno dobimo malo idej, ki so pogosto preveč natančno ovrednotene, poleg tega pa negativno vpliva na ustvarjalno mišljenje.

Preberi preostanek objave »

“V nedeljo zjutraj vstala bom,

se v tihi gozd podala bom,

o jaz pa ne, kako sva si različna,

v nedeljo si le to želim,

da se do sitega naspim,

o jaz pa ne, kako sva si različna …” sta pred leti pela Alfi Nipič in Neca Falk.

Trditev, da se nasprotja privlačijo, je popularna že dolgo. Ampak - ali to resnično drži?

Preberi preostanek objave »

Pred nekaj dnevi sem kot običajno v nabito polni trgovini čakala v vrsti na blagajni. Čakanje se je vleklo v nedogled, za mano pa je stal gospod, ki mi je dihal za ovratnik. Dobesedno. Ko sem stopila korak  naprej, se je za korak naprej premaknil tudi on. Premaknila sem se še za naslednjega pol koraka, gospod pa za mano. Počasi mi je zmanjkalo maneverskega prostora, saj nisem hotela riniti v gospo, ki je stala pred menoj. Gospodu pa očitno ni bilo jasno, da se počutim nelagodno, če stoji le nekaj centimetrov za mojim hrbtom.

Preberi preostanek objave »

Pogosto slišimo izjave v stilu “če ne bi ravnal tako, bi končal v Polju” ali “jaz sem verjetno za v Idrijo” ter “Mene še malo pa me bodo odpeljali v Hrastovec”. Predsodki o duševnih boleznih oziroma bolnikih so izredno močni, preveč razširjeni in težko premostljivi. Duševni bolniki se diagnoze težko znebijo in so z njo stigmatizirani, torej označeni kot nesprejemljivi, manjvredni ali nevarni.

En najbolj znanih eksperimentov v psihologiji je tesno povezan s psihiatrijo in duševnimi bolniki. David Rosenahn je bil pobudnik eksperimenta, ki je v letu 1973 pretresel in pomembno spremenil stanje v ameriških psihiatričnih bolnišnicah. V eksperimentu so sodelovali Rosenhanovi kolegi (med njimi so bili psihologi, pediater, slikar, gospodinja, študent …) pa tudi Rosenhan sam. Njihova “naloga” je bila, da pokličejo v različne psihiatrične bolnišnice po državi in se naročijo na pregled. Na pregledu so kot edino težavo navedli dejstvo, da slišijo glasove - glasovi naj bi bili običajno nerazločni, vmes pa so se slišale besede kot prazen in votel.

Preberi preostanek objave »

Zmotne zaznave so neločljiv del našega življenja. Pri tem imam v mislih predvsem iluzije, za katere je značilno, da je dražljaj realen in prisoten, težava je le v tem, da ga napačno interpretiramo. Med zmotne zaznave pa sodijo tudi halucinacije, ki se od iluzij ločijo po tem, da nimajo podlage v dražljajih v okolju, ampak jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu. O halucinacijah nekoliko več kdaj drugič, tokrat pa si poglejmo iluzije. Preberi preostanek objave »