Na koga se v otroštvu čustveno navežemo – na osebo, ki nas hrani, ali na osebo, ki nas tolaži, kadar smo v stiski?

Predvsem v prvi polovici prejšnjega stoletja so številni psihologi verjeli, da je kakršnokoli izkazovanje čustev otroku nepotrebna poteza, ki ne služi nikakršnemu namenu. Menili so, da je dovolj, da otroku zagotovimo hrano in pijačo ter ga odrešimo potencialnih bolečin. Harry Harlow pa se s tem ni strinjal in bil odločen dokazati nasprotno. Bil je prepričan, da se tudi ljubezen da izmeriti. S serijo kontroverznih, ne-etičnih in na trenutke krutih eksperimentov, v katerih je kot poskusne osebke uporabil mlade opice, mu je uspelo razkriti, kako pomembna je materina ljubezen za zdrav razvoj otroka.

Preberi preostanek objave »

O iluzijah smo se nekaj naučili že prejšnji mesec, eno bolj znanih iluzij pa najdete tudi v objavi Kako razmišljati ustvarjalno, in sicer pod točko številka 2. Tokrat pa se bomo poglobili v Müller-Lyer-evo optično iluzijo in njeno razlago.

Katera črta je daljša?

Preberi preostanek objave »

Ustvarjalnost je izjemno cenjena, hkrati pa tudi izredno uporabna lastnost. Do produciranja večjega števila  idej lahko pridemo na različne načine, med drugim tudi tako, da poskušamo razmišljati čim bolj ustvarjalno. V nadaljevanju je predstavljenih šest načinov, ki nam lahko pri tem precej pomagajo.

1. Ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja

Če iz celotnega prispevka ne boste odnesli nič drugega, si poskušajte zapomniti vsaj to – ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja – saj predstavlja glavno načelo produciranja ustvarjalnih idej. Razlaga je preprosta: ustvarjalno reševanje problemov zahteva tako divergenten (razmišljanje v več smereh) kot konvergenten (orientiran k eni, vnaprej pričakovani rešitvi) način mišljenja. Produciranje idej predstavlja divergenten način, saj želimo pridobiti čim večje število novih idej, medtem ko ocenjevanje zamisli predstavlja konvergenten način, saj želimo zbirko idej zmanjšati in med njimi izbrati najboljše. Pri marsikomu gre za istočasno izvajanje obeh procesov na način “ideja-ocenjevanje-ideja-ocenjevanje”, vendar le-ta običajno ni uspešen. Na ta način običajno dobimo malo idej, ki so pogosto preveč natančno ovrednotene, poleg tega pa negativno vpliva na ustvarjalno mišljenje.

Preberi preostanek objave »

“V nedeljo zjutraj vstala bom,

se v tihi gozd podala bom,

o jaz pa ne, kako sva si različna,

v nedeljo si le to želim,

da se do sitega naspim,

o jaz pa ne, kako sva si različna …” sta pred leti pela Alfi Nipič in Neca Falk.

Trditev, da se nasprotja privlačijo, je popularna že dolgo. Ampak – ali to resnično drži?

Preberi preostanek objave »

Pred nekaj dnevi sem kot običajno v nabito polni trgovini čakala v vrsti na blagajni. Čakanje se je vleklo v nedogled, za mano pa je stal gospod, ki mi je dihal za ovratnik. Dobesedno. Ko sem stopila korak  naprej, se je za korak naprej premaknil tudi on. Premaknila sem se še za naslednjega pol koraka, gospod pa za mano. Počasi mi je zmanjkalo maneverskega prostora, saj nisem hotela riniti v gospo, ki je stala pred menoj. Gospodu pa očitno ni bilo jasno, da se počutim nelagodno, če stoji le nekaj centimetrov za mojim hrbtom.

Preberi preostanek objave »