Zadnji mesec se je zelo veliko govorilo o predlogu novega družinskega zakonika, ki je dvignil nemalo prahu. Po vseh polemikah, pripombah in predlogih za izboljšavo so z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sporočili, da bodo konec novembra predstavili popravljen zakonik.
Jasno je, da je obstoječi zakonik zastarel (iz leta 1977) in nujno potreben sprememb. A v javnosti prihaja do razhajanj predvsem v dveh točkah: prepovedi fizičnega kaznovanja otrok ter pravici do posvojitve istospolno usmerjenim parom. Tokrat nekaj o prvi dilemi.
Že od samega začetka spletnih interakcij, še posebej pa z razmahom spletnih klepetalnic, je tema on-line identitete vzbujala precejšnje zanimanje. Kdo smo, ko smo na spletu? Sem ista oseba tudi v resničnem življenju ali sem „v živo“ vendarle nekoliko nekoliko drugačna? Kaj pa vi?
O spominu marsikaj že vemo, tudi tu sem o njem že pisala. In čeprav nam spomin nagaja tudi takrat, ko je to najmanj primerno (sedem njegovih grehov), je tako fascinanten, da mu brez težav lahko posvetim še kako objavo. Tokrat za spremembo bolj pozitivno obarvano.
Z novodobnim načinom življenja smo vse bolj izpostavljeni stresu in stresnim situacijam, kar se posledično pogosto odraža prav na našem zdravju. Že v 70. letih prejšnjega stoletja so različne raziskave opozorile na povezanost določenih tipov osebnosti z boleznijo oz. zdravjem, kar je vodilo do oblikovanja različnih teorij psihoimunologije. Opisani rezultati torej temeljijo na dognanjih o povezanosti osebnostnih potez in imunske odzivnosti, sami pa se odločite, v kolikšni meri jim verjamete.
Velikokrat slišimo, da je nekdo narcis. Običajno oznaka velja za nekoga, ki se rad izpostavlja in o sebi misli in govori le najboljše. A meja je tanka. Kaj pravzaprav je narcisizem in kdaj je koristen, pa v naslednjih vrsticah.
WP Cumulus Flash tag cloud by Roy Tanck requires Flash Player 9 or better.
Posting tweet...