Ena izmed pogostih psihofizičnih bolezni zadnjih let, ki pa je glavna klasifikacija ne uvršča med duševne bolezni, je burnout ali sindrom izgorelosti. Gre za izraz, o katerem se mnogo govori, malo manj ve in zato pogosto zamenjuje s sorodnimi pojavi – (kronično) utrujenostjo, depresijo in še marsičem.
Trenutno smo sredi prazničnih dni, ki pri nekaterih zbujajo občutke sreče in veselja. Za druge pa je to čas, ki za mnoge predstavlja neprijetno obdobje. Če sodite v prvo skupino, si slednjega verjetno ne morete niti predstavljati, a žalost, strah in druga manj prijetna čustva so med prazniki precej pogosta.
Ayrton Senna je nekoč po koncu odličnih kvalifikacij dejal: “I was already on pole, [...] and I just kept going. Suddenly I was nearly two seconds faster than anybody else, including my team mate with the same car. And suddenly I realised that I was no longer driving the car consciously. I was driving it by a kind of instinct, only I was in a different dimension. It was like I was in a tunnel.”
Vam je poznano? Gre za posebne občutke, ko smo popolnoma predani aktivnosti, ki jo počnemo ali z drugimi besedami – ko smo v zanosu. Zanos, z originalnim angleškim izrazom flow (uvedel ga je Csikszentmihalyi), je pravzaprav doživljanje optimalne izkušnje. Gre za mentalno stanje, pri katerem je oseba popolnoma vpletena v to, kar počne, je maksimalno osredotočena na določeno aktivnost in v dejavnosti tudi zelo uspešna. Oseba doživlja navdušenje nad nalogo, v nalogi uživa tako zelo, da se pojavi celo občutek akcije brez napora.
Naj za spremembo pričnem z zanimivim eksperimentom.
Richard LaPiere je bil sociolog z univerze Stanford, ki je najbolj znan po svojem prispevku “Attitudes versus Actions”. LaPiere se je v 30. letih (v tistem času so bili v ZDA predsodki proti azijski rasi precej razširjeni) odločil, da bo skupaj s kitajskim študentom in njegovo ženo potoval po ZDA. Paru neznan namen njegovega potovanja je bil raziskati, kakšen bo odziv ponudnikov prenočišč/hrane na kitajske stranke. V dveh letih potovanj so skupaj obiskali več kot 250 hotelov, avtokampov, lokalov in restavracij, a odslovili so jih le v enem. Po zaključku potovanja je LaPiere, presenečen nad gostoljubnostjo in prepričan, da se rezultati ne nagibajo v pravo smer, vsem obiskanim ponudnikom poslal pismo z vprašanjem “Ali boste v vašem hotelu/restavraciji sprejeli kitajske goste?” Od vseh, ki so na vprašanje odgovorili (možni odgovori so bili “da”, “ne” ali “odvisno od okoliščin”), se je kar pri 92% odgovor glasil ne.
S pomočjo te raziskave je LaPiere dokazal, kako majhna je v resnici povezanost med našimi stališči in dejanskim vedenjem. A vrnimo se na začetek, k stališčem.
Na koncu koledarskega leta se pogosto ozremo nazaj, ocenimo dotedanje delo in postavimo načrte za prihodnost. Leta ni še konec, a preteklo je več kot 365 dni, odkar se je I Feel Psychology postavil na noge. V dobrem letu se je nabralo 69 prispevkov, kar je dovolj zgovoren podatek, ki kliče po tem, da je čas za revizijo.
WP Cumulus Flash tag cloud by Roy Tanck requires Flash Player 9 or better.
| M | T | W | T | F | S | S |
|---|---|---|---|---|---|---|
| « Nov | ||||||
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | ||
| 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 |
| 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 |
| 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 |
| 27 | 28 | 29 | ||||