O iluzijah je bilo na tem blogu že kar nekaj napisanega. Verjamem, da je zdaj že jasno, da iluzije pomenijo realno zaznavo na podlagi obstoječega dražljaja, pri čemer gre zgolj za dodajanje novih vsebin k doživljanju. Te vsebine izvirajo iz posameznikove duševnosti. Za iluzije je značilno, da jih oseba doživlja kot realnost, vendar pa je svojo zmoto pripravljena razumeti in jo popraviti.

Tudi halucinacije so motnje zaznavanja, vendar pa nasprotno kot iluzije halucinacije predstavljajo psihotično stanje, saj gre za zaznave, ki nimajo fizikalnega, obstoječega dražljaja. Halucinacije so  torej zaznave, ki jih ni sprožil realni objekt, ampak so nastale na bolezenski osnovi. Doživetja nastanejo v človeku samem, ne glede na okolico. Za osebo, ki jih doživlja, so lahko celo bolj resnične od dejanskih zaznav, saj imajo izrazit občutek realnosti in ta oseba se po halucinacijah lahko tudi ravna. Verbalno je ne moremo prepričati, da nima prav.

Preberi preostanek objave »

Poletni čas je pravi čas za lahkotnejše teme. Vaša prva današanja naloga bo, da preberete spodnji opis in ocenite, v kolikšni meri velja za vas:

Želite si, da bi vas drugi ljudje imeli radi in vas občudovali, pa vendar ste tudi kritični do sebe. Čeprav imate nekatere osebnostne šibkosti, ste jih v splošnem zmožni premagovati in obvladovati. Imate določene sposobnosti, ki so znatne, pa jih še niste dovolj izkoristili. Medtem ko ste navzven disciplinirani in samokontrolirani, ste v notranjosti lahko tudi zaskrbljeni in negotovi. Včasih resno dvomite, ali je bila vaša odločitev ali vaše dejanje pravilno. Radi imate določeno mero sprememb in raznolikosti, ovire in omejitve pa vas spravljajo v nezadovoljstvo. Kar ponosni ste na to, da znate neodvisno razmišljati in da ne sprejemate stališč in mnenj drugih brez zadovoljivih dokazov. Ugotovili ste že, da ni modro, če se preveč razkrivate drugim. So trenutki, ko ste ekstravertni, zgovorni in družabni in spet tudi trenutki, ko ste introvertni in zadržani. Nekatere vaše ambicije in pričakovanja so malce nerealistična.

Preberi preostanek objave »

1. Psiholog = psihiater

Velikokrat se dogaja, da ljudje ne vedo točno, kakšna je razlika med psihologijo in psihiatrijo, čeprav je le-ta precej jasna. Želijo psihologa, čeprav potrebujejo psihiatra in obratno.
Pa poglejmo razliko. Psihiater je zdravnik, doktor medicine, ki je končal medicinsko fakulteto in opravil specializacijo iz psihiatrije. Ukvarja se z odkrivanjem in zdravljenjem pretežno organskih duševnih motenj, nevrotskimi motnjami, motnjami osebnosti, duševno manjrazvitostjo, čustvenimi motnjami … Bolezni navadno zdravijo z zdravili – antidepresivi, antipsihotiki, stabilizatorji razpoloženja ali pomirjevali – pogosto zdavljenje kombinirajo s psihoterapijo. Psihiater se od psihologa razlikuje v tem, da ne more izvajati psihološkega testiranja.
Psiholog mora končati študij psihologije. Na splošno se psiholog ukvarja s psihološkimi procesi pri človeku. Z zdravstvom se povezuje le v manjši meri, saj se le manjšina  psihologov podobno kot psihiatri ukvarja z duševnimi motnjami. Psiholog torej razen v primeru, ko je specialist klinične psihologije, ne dela v zdravstvenih domovih, poleg tega je ključna razlika v primerjavi s psihiatrom ta, da ne more izvajati zdravljenja z zdravili (saj jih zaradi nemedicinske izobrazbe ne sme predpisovati), temveč s pomočjo psihoterapije. Velika večina psihologov dela na drugih področjih, zaposleni so na primer v šoli (kot učitelji ali kot svetovalni delavci), v vojski, športu, marketingu …

Preberi preostanek objave »

Očitno bo letošnje poletje, vsaj kar se vremena tiče, bolj kot ne kislo. Ko nam narava tako zagode, da iz stanovanja najraje ne pomolimo niti nosa, je odlična izbira ogled kakega filma ali serije. Da pa vse skupaj ni stran zabrisan čas, je odlično, če se lahko ob tem še kaj novega naučimo.

Preberi preostanek objave »

Prav vsi smo že kdaj nasedli kakšni prevari. Nekateri jim nasedejo pogosto, večina občasno, le posameznike ena izkušnja izuči. Nekateri so zato občutili hude posledice, zgodba ostalih je imela srečen zaključek. Nihče ni imun. Zato je pomembno, da vemo, zakaj nasedamo prevaram, saj se jim le tako lahko izognemo.

Preberi preostanek objave »